Google je v ta namen objavil poseben spletni obrazec, s katerim lahko evropski državljani zahtevajo izbris nekaterih osebnih podatkov, ki jih o njih zbere iskalnik. V obrazcu je treba navesti osebne podatke, spisek povezav, jih je treba izbrisati, in vzrok.

Identiteto je treba dokazati z digitalno kopijo osebnega dokumenta, prav tako pa je treba obrazec elektronsko podpisati. Prošnje bo osebno preveril nekdo pri Googlu in ne bodo obravnavane samodejno.

Izbris je sicer mogoč le, če so podatki v iskalnih rezultatih zastareli ali napačni. Ker pa bi izbris v nekaterih primerih lahko vplival na legitimen interes javnost, je sodišče zapisalo tudi, da je treba najti pravično ravnotežje med tem interesom in pravico do zasebnosti.

Google je v ta namen oblikoval poseben posvetovalni odbor. V njem sedijo direktor spletnega velikana Google Eric Schmidt, ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedia Jimmy Wales ter strokovnjaki za spletno etiko, pravo, varstvo podatkov in svobodo izražanja.

Ob odločitvi sodišča so se po eni strani pojavili dvomi, da bi z zlorabo pravice do pozabe lahko prišlo do cenzure medmrežja. Na drugi strani pa zagovorniki odločitve pravijo, da gre za velik korak naprej na področju varovanja osebnih podatkov. Ob tem poudarjajo, da izbris ne bo mogoč, če interes javnosti prevladuje nad pravico posameznika, kot je na primer pri javnih osebnostih.