1. Odprava Crew-2 se je začela
V petek ob 11.49 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Falcon 9, na njen pa vesoljska ladja Crew Dragon. 24 ur kasneje se je priklopila na Mednarodno vesoljsko postajo, kamor so se vkrcali Američana Shane Kimbrough, Megan McArthur (Nasa), Japonec Akihiko Hošide (Jaxa) ter Francoz Thomas Pesquet (Esa). Več podatkov o ciljih odprave Crew-2 je na voljo tukaj.
To je bila tretja dostava posadke na MVP s Crew Dragoni. Tokratna posebnost je večkratna uporaba opreme: tako prva stopnja rakete kot vesoljska ladja sta že leteli. Nasa je sicer pred poletom temeljito pregledala opremo in zahtevala zamenjavo nekaterih delov, med drugim nekaterih turbin motorjev Merlin.
Prva stopnja Falcona 9 je po poletu rutinsko pristala na robotski ladji.
Posadka Mednarodne vesoljske postaje zdaj šteje že 11 ljudi. Razmere se bodo v "normalo" vrnile konec meseca, ko bodo s Crew Dragonom odšli štirje člani misije Crew-1.
Video 1: Posnetek izstrelitve
Video 2: Potovanje
Video 3: Priklop
2. Rusija razmišlja o predčasnem umiku z Mednarodne vesoljske postaje
Rusija utegne z letom 2025 zapustiti Mednarodno vesoljsko postajo, je po poročanju ruske agencije TASS dejal namestnik predsednika vlade Jurij Borisov. Kot poglavitni razlog je navedel varnost. "Ne smemo ogroziti življenj kozmonavtov. Zaradi staranja strukture postaje in kovine bi lahko prišlo do nepovratnih posledic in celo katastrofe. To se ne sme zgoditi." Med drugim se pojavljajo razpoke v stenah, ki jih že eno leto kozmonavti iščejo ter mašijo, pa se prekomerno puščanje zraka ne konča. Borisov je napovedal, da bo Rusija opravila temeljit tehnični pregled postaje in izvedla analizo stanja, na tej podlagi pa sprejela uradno odločitev o nadaljnjem sodelovanju.
TASS je za odziv poprosil Evropsko vesoljsko agencijo. Esa je poudarila, da se bodo partnerji o nadaljevanju sodelovanja po letu 2024 še dogovorili oziroma o tem sprejeli skupno odločitev, tehnični pregled pa je lahko podlaga zanjo. "Roskozmos nas o morebitnih spremembah tega sporazuma doslej ni obvestil."
Podobno kot Borisov je nedavno ocenil vodja ruskega odseka MVP-ja in eden izmed direktorjev ruske družbe RSC Energia Vladimir Solovjov (poglavje 2). Stanje postaje se slabša, po letu 2025 pa lahko pričakujemo "plaz odpovedi" in skokovito rast stroškov vzdrževanja, ki zdaj za ruski segment znašajo med 110 do 165 milijonov evrov letno. Solovjov je pozval h gradnji nove ruske vesoljske postaje ROSS.
Namestnik predsednika vlade Borisov se z načrtom očitno strinja. Podprl je načrtovano nacionalno orbitalko. Razkril je še nekaj podrobnosti: ROSS-ova tirnica bo višja, z naklonom okoli 72 stopinj pa bo letela čez polarne predele, ki so v ruskem geostrateškem interesu. ROSS bo obsegal od tri do sedem modulov, sprejel od dva do štiri člane posadke, in pripomogel pri odpravah na Luno. Zasnova postaje bo omogočila menjavanje modulov, posledično pa "neomejeno" življenjsko dobo.
Rogozin: Lahko bi zaračunavali vzdrževanje
Svoj pogled je ta teden podal tudi Dimitrij Rogozin, generalni direktor ruske vesoljske korporacije Roskozmos. Najprej je sporočil, da je prvi modul ruske orbitalke ROSS že v izdelavi (tvit desno). Gre za modul, ki ga razvijajo od leta 2012, doslej je bil namenjen MVP-ju s predvideno izstrelitvijo leta 2024; zdaj pa so si očitno premislili. Zaradi spremenjene vloge bodo modul nekoliko predelali, je dodal.
Rogozin je poudaril, da dokončne odločitve o MVP-ju niso sprejeli in da pretresajo različne možnosti. Med drugim bi lahko leta 2025 povsem zapustili projekt in ruski odsek prepustili mednarodnim partnerjem. Lahko pa bi ga vzdrževali in početje zaračunavali, je dejal Rogozin po poročanju medija Ria Novosti.
"Zavedamo se, da projekt omejuje naše zmožnosti za razvoj raziskovanja vesolja s posadko. In če bomo rekli, da začenjamo svoj umik s projekta in da hočemo lastno vesoljsko postajo, potem bomo to storili na civiliziran način."
Zakaj hočejo na svoje? "Če hočeš, da je zadeva narejena dobro, jo naredi sam," je izjavil. Dodal je, da bi tudi ROSS lahko bil odprt za mednarodne partnerje, a da bo narejen po ruskih načrtih.
Rogozin je ocenil, da bodo stroški ROSS-a primerljivi s stroški vzdrževanja ruskega odseka MVP-ja.
Pri ruskem modulu Nauka sicer ni sprememb; ostaja namenjen MVP-ju in bo z njim do konca. Tudi nasploh ne bo mogoče ruskih modulov odklapljati in jih nameniti ROSS-u, saj bosta tirnici drugačni.
Kritiko načrtov je javno podal kozmonavt Sergej Rižikov. Na novinarski konferenci po vrnitvi z neba je dejal, da ni "nobenega očitnega razloga" za krajšanje delovanja MVP-ja. Ruski odsek je zdaj celo v boljšem stanju kot leta 2016, ko je postajo prvič obiskal. Pojavljajo se sicer novi in novi zapleti, a obenem napreduje tudi znanost, je poudaril, zato se z zapleti lahko soočajo.
Kaj vse to pomeni? Niti približno ni nujno, da se bo Rusija leta 2025 dejansko umaknila s projekta. Bolj možno je, da so zgornje izjave neke vrste javni teater, pripravljanje močnejšega pogajalskega izhodišča, ko bo dejansko treba sprejeti odločitev. Obenem drži, da se odnosi med Zahodom in Rusijo vse hitreje krhajo, kar se pozna tudi v vesolju. Izjave, kot jih lahko poslušamo zadnje čase, so bile nekoč v "vesoljskem sektorju" nepredstavljive.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden izrecno poudaril, da raziskovanje vesolja vidi kot del obrambnega programa države (poglavje 4), kar je olje na ogenj nacionalne orbitalke in ločevanja vesoljskih kapacitet.
Rusija obenem nadaljuje pogovore s Kitajsko – ki bo ta četrtek izstrelila prvi modul kitajske vesoljske postaje – o skupnem raziskovanju Lune s posadko in postavljanju baze na njenem površju (poglavje 1). Ta teden sta strani podpisali novo deklaracijo o sodelovanju, sporoča Roskozmos.
Kako se bo odzval Zahod? Zadevo je ta teden komentiral Bill Nelson, kandidat za novega prvega moža Nase. Več v naslednjem poglavju.
3. Nelson bo najbrž potrjen
Pristojni odbor ameriškega kongresa je opravil zaslišanje Billa Nelsona, kandidata za administratorja ameriške vesoljske agencije Nasa. Po poročanju strokovnih medijev je pretežno podajal ohlapne odgovore, je pa vseeno naletel na odobravanje izvoljencev ljudstva.
Ko so ga senatorji poprosili, naj jim predstavi svojo vizijo, je odgovoril z besedamI: "Če me vprašate, kakšna je moja vizija prihodnosti Nase, vam povem, da je to nadaljevanje raziskovanja nebes z ljudmi in stroji." Precej neoprimeljivo za človeka, ki bo upravljal z največjim vesoljskim programom na svetu.
Nekaj usmeritev je vseeno nakazal. Podpira cilje programa Artemis in če je le mogoče, tudi letnico 2024 za vrnitev človeka na Luno. Ko so ga pobarali o raketi SLS, je poudaril pomembnost "stabilnosti" vesoljskih programov.
Enigmatičen je bil tudi glede lunarnega pristajalnika. Nasa je prejšnji teden na razpisu izbrala vesoljsko ladjo Starship podjetja SpaceX (povezava desno). Izbira je bila presenetljiva, saj sta izvisela konzorcija, sestavljena iz uglednih ameriških podjetij, Starship je nov in tvegan koncept, poleg tega je bil izbran edini. Nekaj kongresnikov je zaradi tega že javno negodovalo. Nelsonov odziv? "Konkurenca je vedno dobra." Iz tega je moč sklepati, da bo najbrž k sodelovanju pritegnil vsaj še en konzorcij.
Izrazil je podporo Nasinim programom za "povečanje raznolikosti" delovne sile. Poudaril je pomembno vlogo Nase pri preučevanju podnebnih sprememb, zato bo to področje najbrž dobilo več pozornosti (in denarja) kot v času Trumpovega mandatra.
Kaj je pa dejal o sodelovanju Rusije in Kitajske? Zadeva je skrb vzbujajoča, je analiziral.
Glasovanje odbora je predvideno za to sredo.
Video: Posnetek zaslišanja
4. Mars: Dva helikopterska poleta in proizvodnja kisika
Za Nasino odpravo Mars 2020 je zelo zaposlen teden. Dva helikopterska poleta na Marsu, pa še prva tamkajšnja proizvodnja kisika.
Nasin helikopterček Ingenuity je ta teden opravil prvi nadzorovan pogonski polet po ozračju nekega drugega planeta. V ponedeljek ob 9.34 po našem času je pognal svoja 1,2-metrska rotorja se povzpel do treh metrov višine, 30 sekund lebdel in nato varno pristal. Celoten polet je trajal 39,1 sekunde. Letel je avtonomno, saj je Mars predaleč za neposredno upravljanje.
S tem so inženirji preizkusili, ali sploh znamo vzgonsko leteti v ozračju Marsa, kjer tlak znaša le odstotek tistega pri vodni gladini na Zemlji, težnost pa manj kot polovico Zemljine.
Dogajanje je z varne razdalje opazovalo samohodno vozilo Perseverance in vse skupaj fotografiralo, ujelo je tudi video. Zvoka pa kljub mikrofonom na posnetku ni.
Nasa dosežek primerja s poletom bratov Wright leta 1903.
Drugič je Ingenuity poletel v četrtek ob 11.33 po našem času. V zraku je bil 51,9 sekunde. Povzpel se je do petih metrov višine, se nagnil in odšel dva metra vstran, se spet ustavil, fotografiral naokoli in se nato vrnil na mesto vzleta.
Ker gre za testno napravo, Nasa manevre dodaja previdno. Predvideni so še trije poleti. Kaj bo zatem, ni jasno. Služil bi lahko kot izvidnik.
Prva umetna proizvodnja kisika na Marsu
Perseverance (Vztrajnost) je v torek prvič pognal svoj instrument MOXIE, neke vrste obrnjeno gorivno celico. Izid: v eni uri je proizvedel 5,4 grama kisika. Količina je zanemarljiva, a Nasa je zadovoljna, da tehnologija deluje, saj bo koristna v prihodnosti.
MOXIE je velik kot mikrovalovna pečica. S pomočjo električne energije iz sončnih celic razbija ogljikov dioksid na ogljikov monoksid in kisik*. Tehnologijo so več let testirali na Mednarodni vesoljski postaji, a ni bilo nujno, da bo primerna tudi za atmosfero Marsa. Ta je redkejša, pritisk znaša le 0,6 odstotka pritiska atmosfere na Zemlji tik nad vodno gladino. Kar 96 odstotkov je ogljikovega dioksida, kisika pa je le 0,14 odstotka.
* V članku je bil sprva naveden napačen podatek, da sta produkta naprave MOXIE kisik in ogljik. Pravilno je, da sta produkta kisik in ogljikov monoksid. Popravek je bil vnešen 24. aprila ob 22.16. Avtor se za napako opravičuje in zahvaljuje uporabniku iufhdfewd za opozorilo.
Krajevna proizvodnja kisika reši kup težav. Najprej: pošiljati zaloge na Mars je izjemno drago, vsak kilogram šteje, ljudje pa morajo dihati. Nasa ocenjuje, da bi posadka v enem letu bivanja na Marsu predihala okoli tono kisika.
Drugič, marsovski prišleki bodo najbrž želeli tudi domov, nazaj na Zemljo. Za to bodo potrebovali raketo, ki jih bo pognala v nebo, predvsem pa veliko goriva in kisika; po predvidevanjih Nase 7 ton prvega in 25 ton drugega. Lokalni rezervoar bo prišel zelo prav.
A tudi če bi Nasa poslala veliko kisika na Mars, je še vedno potrebna rezerva za primer sile. Kaj če vesoljska tovorna ladja skrene s poti ali se uniči ob pristanku? Na vesoljskih odpravah je nujna redundanca, večkratnik potrebnih zmogljivosti in zalog. In MOXIE tukaj obeta. Proizvodnja je sicer počasna, ampak Nasa bi naredila precej 100-krat večjo, "industrijsko" verzijo naprave, poleg tega bi lahko delovala več let pred prihodom astronavtov. Skozi čas se nabere.
MOXIE je "pečica", saj se pri pretvorbi segreje na kar 800 stopinj Celzija. Med drugim je narejen iz nikljeve zlitine in zlata.
Njegova načrtovana proizvodnja je 10 gramov kisika na uro. Tokrat je proizvedel skoraj polovico manj. A inženirji ga niso želeli pognati do konca, saj je šlo za uvodni preizkus, sledilo jih bo še najmanj osem.
5. Kitajska pripravlja svoja Voyagerja
Kitajska razvija par sond, namenjen v medzvezdni prostor, poroča SpaceNews. Izstrelitev je predvidena leta 2024, sondi pa bi najprej obiskali nekaj planetov (vsaj Jupiter in Neptun), nato pa odleteli mejam Osončja naproti. Ena bo šla proti nosu heliosfere, druga pa skozi rep. Heliosfera je področje, kjer prevladuje Sončev veter, v nasprotju z medzvezdnim medijem, kjer prevladujejo delci drugih zvezd. Leta 2049, ob 100. obletnici Ljudske republike Kitajske, bosta po načrtih dosegli oddaljenost 100 astronomskih enot (15 milijard kilometrov) od Zemlje. Sondi bosta opremljeni s plutonijevimi elementi. Neuradno ime misije je "Interstellar Express". Če bo dejansko izvedena, bo človeštvo imelo šest sond, namenjenih ven iz Osončja. Ostale je izstrelila Nasa; Pioneer 10 in 11 sta že ugasnila, Voyager 1 in 2 še delujeta. Kateri je peti? To je New Horizons, ki je prav ta teden dosegel okroglih 50 astronomskih enot oddaljenosti.
6. FOTO: Spiralna galaksija brez prečke
Hubblova ekipa ta teden izpostavlja galaksijo NGC 4603. Gre za čisto spiralno galaksijo, ki se nahaja 107 milijonov svetlobnih let stran. Široka je okoli 100.000 svetlobnih let in tako podobna naši domači Galaksiji. Je priljubljena tarča astrofizikov, saj je polna zvezd kefeid, ki so priročne za merjenje razdalj.
7. SKOK V ZGODOVINO: 50 let od prve vesoljske postaje
Pred 50 leti, 19. aprila 1971, je bil na raketi Proton-K izstreljen Saljut 1, prva vesoljska postaja sploh. Bil je obliž na rano Sovjetske zveze, ki je v vesoljski tekmi začela zaostajati.
Ko so Američani poslali svoje astronavte na Luno in že oznanili, da izdelujejo svojo vesoljsko postajo Skylab, so se Sovjeti podvizali in jih s Saljutom 1 prehiteli.
V nasprotju s sodobnimi postajami je bil Saljut 1 enomodularen, bil je torej zgolj ena "soba" v orbiti. Imel je eno odprtino in posledično omogočal priklop samo ene vesoljske ladje hkrati, zato prisotne posadke ni bilo mogoče oskrbovati. Omogočal je le krajše obiske. A za zgodovinske knjige je zadostovalo.
Prva odprava na Saljut 1 je spodletela. Sojuz 10 se 24. aprila istega leta ni priklopil in posadka se je vrnila na Zemljo. Uspelo je nasledniku, Sojuzu 11. Kozmonavti Georgij Dobrovolski, Vladislav Volkov in Viktor Pacajev so na postaji preživeli 23 dni, kar je bilo dotlej najdaljše bivanje v orbiti Zemlje. Zgodovinski dosežek pa je zaznamovala tragedija. Po vrnitvi na Zemljo so jih v kapsuli našli mrtve. Preiskava je pokazala, da je še pred spustom v ozračje popustil zračni ventil, zato so se zadušili. So edini ljudje, ki so umrli v vesolju (nad 100 kilometri nadmorske višine). Dodatnih odprav na Saljut 1 ni bilo.
Poleti je postaji počasi zmanjkovalo goriva, zato so jo poslali v uničenje. 11. oktobra je zgorela nad Tihim oceanom.
Program Saljut se je nadaljeval s serijo enomodularnih vesoljskih postaj, vse dokler se leta 1986 ni začela gradnja prve večmodularke, vesoljske postaje Mir. To pa še ne pomeni, da so Saljuti ostali zgolj v zgodovinskih knjigah. Prav v tem programu je nastal modul DOS-7, okoli katerega je nastala vesoljska postaja Mir. In prav iz programa Saljut izhaja modul DOS-8. Dandanes je bolj znan kot Zvezda, del Mednarodne vesoljske postaje. Tisti del, ki pušča.
8. NA VIDIKU:
Nedelja, 25. april - Sojuz-2 - OneWeb
Ponedeljek, 26. april - Delta IV Heavy - NROL-82
Torek, 27. april ali kasneje - Vega - Pleiades Neo 3
Sreda, 28. april - glasovanje o kandidatu za administratorja Nase, Billu Nelsonu
Četrtek, 29. april - Dolgi pohod-5B - izstrelitev prvega modula Kitajske vesoljske postaje
Četrtek, 29. april - Falcon 9 - Starlink
Predvidoma enkrat naslednji teden - GSLV - GISAT 1
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje