1. Deset ljudi na Mednarodni vesoljski postaji
V petek ob 9.42 so Rusi s kozmodroma Bajkonur izstrelili raketo Sojuz-2.1a in z njo vesoljsko ladjo Sojuz MS-18, ki je ubrala hitro pot do Mednarodne vesoljske postaje in se na modul Rasvet priklopila ob 13.05, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Na postajo so se vkrcali: kozmonavta Pjotr Dubrov, Oleg Novicki in astronavt Mark Vande Hei, del 64. odprave. Na MVP-ju je zdaj 10 ljudi, kar se bo kmalu spremenilo.
17. aprila bodo s Sojuzom MS-17 odšli Sergej Rižikov, Sergej Kud-Sverčkov in Kathleen Rubins. Na postaji so bili od oktobra lani. 22. aprila sledi izstrelitev misije Crew-2 s štirimi astronavti na krovu Crew Dragona, kar bo posadko povečalo na kar 11 ljudi. Konec meseca pa se bo končala misija Crew-1, s čimer se bodo razmere na postaji vrnile v normalo.
MVP je do zdaj hkrati gostil največ 13 ljudi, to je bilo v času raketoplanov.
Američana Vande Heia sprva ni bilo v posadki Sojuza MS-18, to bi moral biti izključno ruski polet. A Nasa je tik pred zdajci (z vidika vesoljskih odprav) prosila Ruse za eno vozovnico, za vsak primer, če bi relativno novi Crew Dragon zatajil, ameriški segment MVP-ja pa bi lahko ostal neobljuden. Roskozmos je privolil, ob novih zbadljivkah njegovega prvega moža Dimitrija Rogozina (poglavje 2). Izmenjava kapacitet na vesoljskih ladjah obeh strani ni predvidena.
Video 1: Posnetek izstrelitve
Video 2: Posnetek priklopa
2. SpaceX: Nič več lovljenja tovornega ščita, znan vzrok eksplozije SN11
Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ove rakete Falcon 9. V sredo ob 18.34 po našem času je v nebo ponesla še dodatnih 60 satelitov Starlink, s čimer sta se povečali tako konstelacija (1378) kot skrbi astronomov. Izstrelitev je bila rutinska in uspešna, kakor tudi pristanek prve stopnje na robotski ladji.
Taista prva stopnja je nazadnje poletela 13. marca (poglavje 4).
Prav te dni mineva pet let od prvega uspešnega pristanka stopnje Falcona 9 na robotski ladji, le nekaj mesecev po prvem pristanku na tleh. Odtlej v svetovni izstrelitveni industriji nič več ni, kot je bilo, skoraj vsi ključni igralci sledijo SpaceX-ovemu trendu večkratne uporabnosti.
Podjetje je sicer prav ta teden upokojilo robotsko ladjo GO Ms. Tree, s katero je pretežno neuspešno lovilo padajoče raketne ščite tovora. Te bodo od zdaj zgolj pobirali z gladine morja, poroča medij ArsTechnica.
SpaceX razvija izstrelitveni sistem, kjer bosta po načrtih večkrat uporabni tako prva kot druga stopnja – Starship. Prejšnji teden je prototip SN11 eksplodiral še pred pristankom, kar je bil korak nazaj za program (poglavje 1). Vodja podjetja Elon Musk je razkril vzrok ognjenega konca. Res je bil kriv ogenj, ki se je pojavil na motorju št. 2 kmalu po vzletu (podoba desno). Nekje je začel puščati metan, kar je privedlo do požara in "scvrte" letalske elektronike, posledično se turbočrpalka ni pravilno zagnala med poskusom pristanka, je sporočil.
Na izstrelitveni ploščadi je že naprednejši naslednik, SN15, z novo generacijo motorjev raptor.
Video: Posnetek izstrelitve
3. Še en uspešen Dolgi pohod
Zdaj lahko rečemo tudi: nov teden, nova kitajska izstrelitev, saj postajajo tako pogoste.
Z izstrelišča Taijuan v pokrajini Šansi je v petek ob 1.01 po našem času poletela raketa Dolgi pohod-4B. V ciljno tirnico je odnesla tretji satelit v seriji Šijan-6. Ta je namenjen "preučevanju vesoljskega okolja in poskusom na sorodnih tehnologijah", piše kitajska agencija Šinhua.
Dolgi pohod-4C je tristopenjska, 47 metrov visoka in 3,35 metra široka raketa na trdo gorivo. Prva izstrelitev je bila leta 2006. Od 41 poletov je zatajila le enkrat. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 4,2 tone.
To je bil 365. polet v raketni družini Dolgi pohod.
4. Na Luno gresta "ženska in temnopolta oseba"
Novo (začasno) vodstvo Nase pod predsednikom ZDA Joejem Bidnom je pripravilo predlog proračuna agencije za leto 2022. Vršilec dolžnosti administratorja Nase Steve Jurczyk predlaga 6,3-odstotno povišanje proračuna agencije glede na letošnje leto, torej za 1,5 milijarde dolarjev, na skupno 24,7 milijarde dolarjev.
Spreminjajo se tudi merila pri izbiri posadke za eno najzahtevnejših, najnevarnejših odprav desetletij. Pod Trumpom se je Nasa zavzemala, da na Luno pošlje "prvo žensko in naslednjega moškega". Jurczyk pa je v predlog proračuna zapisal, da ta "ohranja Naso na poti, da na Luno pošlje prvo žensko in prvo temnopolto osebo v okviru programa Artemis".
Bidnova administracija je sicer podprla cilje programa Artemis, ne pa eksplicitno tudi načrta izvedbe. Pričakovati je torej večje spremembe, od zaporedja in ciljev posameznih odprav, predvsem pa zamik z letnice 2024 za Artemis III na poznejša leta (poglavje 5).
Prejšnji administrator Nase Jim Bridenstine je politiki večkrat sporočil, da potrebujejo dobro milijardo in pol dodatnega denarja za začetek razvoja lunarnega pristajalnika, in to zdaj, sicer ta ne bo pripravljen za leto 2024. Predlog proračuna pristajalniku namenja dodatnih 325 milijonov dolarjev, torej lahko sklepamo, da se novi vladi manj mudi.
V kongresu je tudi vse več pritiska, da se odpove obstoječi razpis za razvoj komercialnih pristajalnikov, ki bi jih potem Nasa samo najemala, in da agencija po starem kopitu razvije svojega oz. državnega.
S proračunom bodo tudi podprli razvoj misij Dragonfly (letalnik na luno Titan), odpravo po vzorec Marsa (Mars Sample Return, poglavje 2), Clipper (odprava do lune Evropa), vesoljski teleskop Roman ... Povečali so tudi vlaganja v klimatologijo in "bolj raznoliko" delovno silo.
Izvoljeni predstavniki ljudstva Nasine predloge navadno precej spremenijo in tudi ta ne bo izjema.
Jurczyka bo po vsej verjetnosti nadomestil demokratski senator Bill Nelson (poglavje 2).
5. Ingenuity na tleh in čaka na polet
Nasin vijakar na Marsu Ingenuity je na tleh, v dobrem stanju in čaka na svoj prvi samostojni polet.
Za zdaj je podvig predviden v nedeljo. Neposrednega prenosa ne bo. Ameriška vesoljska agencija bo uspeh (ali neuspeh) javno naznanila v ponedeljek ob 9.30 po našem času.
Časovnica je spremenljiva, morebitne spremembe bodo sprotno objavljene tukaj.
Ingenuity je bil do prejšnje sobote pritrjen na trebuh samohodnega vozila Perseverance, od koder je dobival električno energijo. V vmesnem času je moral dokazati, da si lahko sam polni baterije prek sončnih celic, inženirji so tudi za kratek čas pognali njegova dva rotorja in tako preizkusili delovanje sistemov. Dokazal je, da lahko sam preživi mrzle marsovske noči, ko lahko temperature padejo globoko pod ničlo.
Ingenuity je 1,8-kilogramski helikopter z dvema rotorjema premera 1,2 metra. Namenjen je preizkusu, ali sploh znamo pogonsko leteti po Marsovi atmosferi, kjer zračni tlak znaša le odstotek tistega pri vodni gladini.
Kako pa bo videti prvi polet? Ingenuity se bo počasi, po meter na sekundo, povzpel do petih metrov višine, tam lebdel za pol minute in nato pristal. To bo prvi polet s pogonom v ozračju nekega drugega nebesnega telesa, kar Nasa primerja s poletom bratov Wright leta 1903.
V roku treh solov naj bi na Zemljo prispele vse fotografije, posnetki in drugi podatki tega poleta, v 30 solih pa so predvideni še štirje poleti. Nato se bo Perseverance odpravil naprej po kraterju Jezero. Kaj se bo takrat zgodilo z malim vijakarjem, Nasa še ne ve.
6. So mioni razkrili razpoko v standardnem modelu?
Če hočemo vesolje razumeti, ga je treba poznati kot celoto in tudi njegove najmanjše koščke. Z zadnjim se ukvarja fizika osnovnih delcev. Ključna teorija področja pa je t. i. standardni model, ki našteje in opiše najosnovnejše gradnike obstoja. Model je prestal številne preizkuse, ima močno napovedno moč, navsezadnje so njegov Higgsov bozon potrdili desetletja po suhem teoretiziranju. A ni popoln, med drugim ne pojasni ene najočitnejših sil: težnosti. Ogromno naporov je bilo vloženih v dopolnitve ali alternativne teorije, tako smo med drugim dobili znano teorijo superstrun, ki vse bolj tone v pozabo. Tako želenega preboja že dolgo ni.
Ta teden so ameriški znanstveniki sporočili, da so našli domnevno razpoko, ki bi lahko vodila naprej. V ameriškem laboratoriju Fermilab so namreč izmerili lastnost miona, ki ne sovpada z napovedmi standardnega modela, piše v sporočilu za javnost.
Mion je osnovni delec, torej po našem vedenju ni sestavljen iz drugih delcev. Rečejo mu tudi težji bratranec elektrona, saj ima nekaj podobnih lastnosti, je pa 200-krat masivnejši. Ima električni naboj, se vrti, ima magnetno polje in potemtakem reagira na elektromagnetne motnje iz okolice, kar so znanstveniki izkoristili v eksperimentu Muon g-2, postavljenem v Fermiju, sicer pa napol uvoženem iz Nacionalnega laboratorija Brookhaven.
Mione so pospešili blizu svetlobne hitrosti v krogu, kjer je vladalo močno magnetno polje. Zaradi tega je smer mionovega magneta kolebala – kot vrtavka. Hitrost tega kolebanja se lahko izračuna z izjemno visoko natančnostjo, navaja Fermilab. Izražena je skozi konstanto Landejev množitelj g. Nanjo pa vplivajo tudi t. i. virtualni delci, ki v kvantnem svetu nenehno nastajajo in izginjajo, vmes pa interagirajo z mionom in povzročajo t. i. anomalni magnetni moment. Tudi to se da ob predpostavkah standardnega modela natančno izračunati.
Toda: eksperiment v Fermilabu je izmeril drugačne motnje od omenjenih "natančnih izračunov".
To bi lahko pomenilo, da so se v kvantnem svetu "rojevali" in mione motili tudi delci, ki jih še ne poznamo.
Landejev množitelj g | Anomalni magnetni moment | |
Sprejeta vrednost | 2.00233183620(86) | 0.00116591810(43) |
Izmerjena vrednost | 2.00233184122(82) | 0.00116592061(41) |
Avtorji članka so verjetnost, da gre zgolj za statistični šum, naračunali na 1 proti 40.000 oziroma 4,2 sigma. Zadeva torej striže, obstaja neskladje, vredno nadaljnjega preverjanja, ne gre pa še za odkritje. Meritve anomalnega magnetnega momenta mionov bodo morali opraviti še kakšni drugi pospeševalniki delcev, denimo japonski J-PARC. A tudi če bodo neskladje potrdili, ni nujno, da se bo s tem zamajal tudi standardni model. Neka druga skupina znanstvenikov se je namreč lotila znova računati mionov magnetni moment in prišla do rezultata, ki je precej skladnejši z meritvami (objava v Nature, sporočilo za javnost).
7. FOTO: Kar dva para kvazarjev
Vesoljska teleskopa Hubble in Gaia sta našla kar dva para kvazarjev v oddaljenih galaksijah, ki sta obstajali pred kakšnimi 10 milijardami let.
Kvazar je središče galaksije s supermasivno črno luknjo; snov, ki vanjo "pada", pa se hitro vrtinči, tre in segreva, posledično močno sveti.
V tem primeru pa gre za združujoče se galaksije z vsaka s svojim jedrom. Kvazarja v vsakem paru sta oddaljena okoli 10.000 svetlobnih let.
Za primerjavo: naša supermasivna črna luknja, Strelec A*, je od nas oddaljena 26.000 svetlobnih let, a je precej manj dejavna in zato ni kvazar.
Do zdaj je bilo odkritih več kot sto dvojnih kvazarjev. Ta je najbolj oddaljeni par. Ocenjujejo, da je v oddaljenem vesolju en dvojni kvazar na tisoč enojnih.
Hubble je spodnje posnetke naredil z instrumentom WFC3, ki kaže svoja leta. Prejšnji mesec je bil po napaki v delovanju (poglavje 10) nekaj časa izključen.
8. SKOK V ZGODOVINO: 20 let sonde Mars Odyssey
7. aprila 2001 je bila na raketi Delta II izstreljena sonda Mars Odyssey, najstarejša še delujoča pri Marsu. Mars je dosegla oktobra istega leta, v tistem desetletju pa je poskrbela za kup zanimivih naslovov na portalu MMC (primera desno).
Njena glavna naloga je bila kartirati in preučiti površje Marsa, med drugim zaloge vodnega ledu. Dandanes to precej bolje opravljajo druge, mlajše sonde, ki jih pri Marsu ne manjka. A spraviti robota do sosednjega planeta ni ne lahko ne poceni, zato po znanstvenofantastičnem delu poimenovano napravo vzdržujejo pri življenju; poleg tega je vedno dobro imeti še en komunikacijski kanal za vse drage roverje na tleh. Pogonskih kemikalij naj bi bilo dovolj do leta 2025.
Nasa je ob 20. obletnici zbrala nekaj pomembnejših dosežkov sonde, kar je dostopno tukaj.
Video: Posnetek izstrelitve
NA VIDIKU:
Nedelja, 12. april, ali pozneje – Ingenuity – prvi polet
Nedelja, 18. april, – GSLV – GISAT 1
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje