Epidemija aidsa je ubila že 25 milijonov ljudi po vsem svetu, okoli 33 milijonov pa jih je okuženih z virusom HIV. Kombinacija zdravil za zdaj nadzoruje virus, vendar pa za popolno ozdravitev še nimajo zdravila.

Francoise Barre-Sinoussi, ki si je letos z Lucom Montagnierjem delila Nobelovo nagrado za odkritje virusa HIV pred četrt stoletja, je povedala, da se človeško telo na okužbo z virusom HIV odzove zelo jasno in hitro.

Skoraj takojšen odziv celic, ki ga je mogoče opaziti v črevesju in ponekod drugod, bi znanstvenike lahko vodil proti odkritju cepiva, ki bi preprečevalo, da bi se HIV preobrazil v bolezen, ki uničuje imunski sistem. "Vse je odločeno zelo hitro po izpostavljenosti virusu. Ko rečem zelo hitro, mislim na dneve," je dejala Francoise Barre-Sinoussi.

Dozdajšnji poskusi najdbe cepiva neuspešni
"Če bi vedeli več o zgodnjih dogodkih v zvezi z okužbo, bi lahko razmišljali o boljši strategiji razvoja cepiva. Če ne bo napredka pri osnovnem znanju o virusu, ne bomo nikoli imeli cepiva," je še dodala. Nedavna prizadevanja za razvoj cepiva na podlagi zagona celic imunskega sistema, ki se oprimejo virusa, so se namreč izkazala za neuspešna.

Barre-Sinoussijeva meni, da takšna "običajna" cepiva niso dovolj za napad HIV-a, ki je retrovirus, kar pomeni, da posnema delčke svojega genetskega zapisa v DNK-ju svojega gostitelja. Skupina okoli Barre-Sinoussijeve razmišlja o običajnem cepivu, ki bi ga združili z bolezenskimi znaki.

Znanstveniki Pasteurjevega inštituta so pozvali tudi k več raziskavam o sookužbi HIV-a in tuberkuloze in s tem zaprli usta kritikom, ki trdijo, da se milijoni, ki so namenjeni raziskavam o aidsu, odžirajo raziskavam drugih bolezni.

A. M.