Pri zasnovi in pripravi študije na temo zdravljenja raka s pomočjo nanomaterialov so raziskovalci pod vodstvom Borisa Turka sodelovali s šestimi kolegi iz tujine, pretežno iz Tomska v Rusiji.

V članku navajajo, da imajo nekateri nanodelci, konkretno drobci nanolusk aluminijevega hidroksida, antitumorsko aktivnost. Simulacija neposredne molekularne dinamike je namreč pokazala, da lahko nanoluske sprožijo pomembno ionsko neravnovesje v tumorskih celicah in na ta način vplivajo na preskrbo tumorskih celic s hranili ter delovanje njihovih vitalnih funkcij.

Tak pristop k deregulaciji tumorskega mikrookolja bi lahko po njihovih navedbah postavil temelje za razvoj nove strategije za zdravljenje raka.

Velik potencial za zdravljenje raka
Protitumorski mehanizem delovanja so najprej pokazali in vitro, zunaj telesa, ko so nanoluske zmanjšale delitev tumorskih celic in sprožile njihovo uničenje, nato pa potrdili še in vivo, v modelih melanoma in raka dojke. Poleg tega so nanoluske aluminijevega hidroksida popolnoma zavrle rast mišjega melanoma in vivo v kombinaciji z minimalno učinkovitim odmerkom standardnega kemoterapevtika doxorubicina.

Nanomateriali so sicer po navedbah IJS-ja zaradi svojih edinstvenih fizikalno-kemijskih lastnosti v zadnjem času postali središče multidisciplinarnih raziskav pri razvoju zdravil ter dostavnih sistemov za zdravila za zdravljenje raka naslednje generacije.

Po mnenju raziskovalcev imajo tovrstne možnosti zdravljenja raka velik potencial. Ali jim jih bo uspelo spraviti do klinične uporabe, pa je zelo težko napovedati, saj to predstavlja velik zalogaj tako z eksperimentalnega kot tudi finančnega vidika, so zapisali na IJS-ju.

Nadaljnji razvoj odvisen od vladnega financiranja
V drugem, preglednem članku, objavljenem v reviji Trends in Biochemical Sciences, pa so raziskovalci IJS-ja predstavili svetovne trende za iskanje boljših metod neinvazivne diagnostike in novih biomarkerjev za hitrejše odkrivanje bolezni.

Pripravili so pregled pomena specifičnosti proteaz, skupine encimov, pomembnih za zdravje in razvoj bolezni, v smeri neinvazivnega diagnostičnega slikanja in odkrivanja biomarkerjev.

Na IJS-ju so navedli, da je razumevanje specifičnosti proteaz ključnega pomena tako za razumevanje njihove biologije kot za razvoj orodij za njihovo raziskovanje in za razvoj novih zdravil.

Nadaljnje raziskave na tem področju bodo po mnenju raziskovalcev potekale po novih smernicah, ki peljejo od diagnostike tudi k teranostiki oz. kombinaciji diagnostike in terapije, kjer so po njihovih navedbah že naredili pomemben preboj. Nadaljnji razvoj pa je odvisen predvsem od višine finančnih sredstev, ki jih bo nova vlada namenila za to področje.

Vabilo za objavo v prestižni ameriški znanstveni reviji je prejel raziskovalec Boris Turk, k sodelovanju pa je pritegnil še kolege Mateja Vizoviška, Roberta Vidmarja in Marka Fonoviča.