Meteorski roji so nebesni pojav, gruča večjega števila nebesnih objektov, ki so navadno nastali kot posledica razpadlega kometa. Nekaj znanih se k nam redno vrača vsako leto, nazadnje smo v nočno nebo zrli poleti, ko so nas "obiskali" Perzeidi.
December pa je čas za navadno najintenzivnejši dež nebesnih utrinkov: Geminide. Kakšnega pripadnika roja je morda kdo že opazil, saj letošnje časovno okno traja od 4. do 17. decembra.
Vrhunec po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa prihaja, 14. decembra, v noči s petka na soboto. Takrat naj bi bilo vidnih od 100 do 120 utrinkov na uro.

Napotki za opazovanje
Idealne ure za opazovanje so navadno med 1. in 2. uro zjutraj. Ker pa tokrat mesec precej močno sveti, utegne takrat nekoliko omejiti vidnost utrinkov, zato je - za boljšo vidljivost seveda - bolje počakati na lunin zahod. Časovno je to približno od 4. ure zjutraj do sončnega vzhoda.
Za opazovanje brez pomagal je najbolje, da se umaknemo čim dlje od soja mest (ali drugih svetlobnih onesnaževalcev) ter počakamo 45 minut, da se očesa privadijo temi. Ime so dobili po ozvezdju Dvojčka, od koder na videz prihajajo.

Križanje tirnic
Meteorski dež na Zemlji navadno nastane, ko se njena tirnica križa s tirnico kometa. Naš planet vsako leto med 11. in 13. avgustom prečka tirnico kometa Swift-Tuttle, ki za krog okoli Sonca potrebuje 130 let. Na svoji poti pa pušča toliko prašnih delcev, da se to opazi na našem nebu v obliki Perzeidov.

Večina meteorskih rojev je tudi že dobro znanih človeštvu. Perzeide in Leonide ljudje opazujejo že tisoče let. Prva pisana omemba prvih sega vse do antičnih Kitajcev, ki so leta 36 po Kristusu zapisali, da je "po jutranjem nebu letelo več kot sto meteoritov".

Posebnost Geminidov
Geminidi pa so posebna zgodba z dveh vidikov. Prve roje so ljudje opazili sredi 19. stoletja in na njih niso pustili posebnega vtisa. Na uro so nanesli od 10 do 20 utrinkov. Skozi čas so se okrepili in že leta 1996 Nasa poroča o 110 utrinkih na uro. Gre za najintenzivnejši letni meteorski dež, zato so ga pri Nasi ljubkovalno poimenovali "gorila med meteorskimi roji".

Kamniti komet
Druga posebnost je izvor. Skoraj vsi roji ga najdejo v nekem kometu. V primeru Geminidov so se astronomi trudili več kot 150 let, da bi prišli do domnevnega izvora. Ta je nenavadno skalnato nebesno telo Faeton s petimi kilometri premera. V marsikaterem pogledu je podobno kometu. Kroži okoli Sonca in ko se mu povsem približa (na le 0,14 astronomske enote, približno na Merkurjevo razdaljo), se njegovo površje ogreje na 750 stopinj Celzija. Nasino vesoljsko plovilo STEREO, ki je veliko pripomoglo pri opazovanju kometa ISON, je leta 2010 pri Faetonu odkrilo celo prašni rep.

"Smrt" 4,5 milijarde let starega kometa
ISON je, kot je znano, pri obletu Sonca skoraj popolnoma razpadel in kot tak ne bo upravičil naziva "komet stoletja", kar so - z nekoliko skepticizma - skoraj leto dni napovedovali v astronomski srenji. Vročina in gravitacija sta povzročili, da je iz vidnega polja številnih instrumentov za nekaj časa povsem izginil, zato so pri Nasi ocenili, da je povsem uničen, a pozneje so svojo oceno popravili. Za njim je ostala kopica okruškov v velikosti nekaj deset metrov, mogoče pa je tudi, da je del jedra v velikosti od 100 do 600 metrov preživel, so zapisali pri Nasi, kjer misijo opazovanja nadaljujejo.

Smrt kometa, četudi ne prinaša zimskega spektakla za človeštvo, daje obilico dela znanstvenikom, saj bodo v tem edinstvenem dogodku lahko preverili številne hipoteze o sestavi teh nebesnih teles.

Komet Lovejoy viden s prostim očesom
Četudi je ISON zatajil, je december s kometi nenavadno bogat. Kar pet jih je pritegnilo pozornost v Zemljini soseščini, poleg ISON-a še komet Lovejoy. Tudi ta je "blizusončev" in tudi tega je naša zvezda leta 2011 dodobra načela, a je še vedno tu. Tako za Geminide kot tudi za Lovejoy velja, da je najbolje viden - tudi s prostim očesom - zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom. Kot potencialno viden se omenja tudi komet Encke.
Če bo komet ali meteorski roj kateri izmed MMC-jevih bralcev ujel v fotografski objektiv, ga vabimo, da posnetke deli z nami - in posledično s slovensko javnostjo.
Za okus: videoposnetek letošnjih Perzeidov: