Ostanke so našli leta 2004 in jih nemudoma poimenovali "hobiti" zaradi izjemno nizke rasti, ki je komaj dosegala meter. Ostanke so datirali na do 12.000 let nazaj, kar pomeni, da bi bil floresiensis poleg nas edina še preživela različica človeka tako blizu današnjika. Neandertalci so izginili že veliko prej, do 40.000 let nazaj. Najdba je sprožila vihar in številne spore v znanstveni skupnosti, kaj mali človeček sploh je, ali ne gre morda za primerke običajnih ljudi z napakami v razvoju, je res živel tako dolgo in od kod se je sploh vzel?

Poznejše ponovitve datiranj in številne poglobljene analize so pokazale, da je bila časovnica 12.000 let nazaj napačna in da so florenski polovnjaki najbrž izumrli vzporedno z neandertalci, vsekakor pa da niso bili žrtev mikrocefalije.
Ostalo pa je odprto vprašanje, kdo so sploh bili. Polovnjak s Floresa je bil precej drugačen od mislečega človeka, saj je denimo imel možgane v velikosti šimpanzjih. Teorije, kako je prišlo do tako nenavadne vrste tako pozno v zgodovini, so različne in nedokazane. Ena denimo pravi, da je floresiensis kar neposredni potomec avstralopiteka, afriškega bitja izpred dveh milijonov let, ki naj bi celo še prej izvedel eksodus in poselil južno Azijo. Druga nalaga, da je izid še neznanega, precej zgodnejšega izhoda človeka iz Afrike, ki naj bi se zgodil dolgo pred edinim potrjenim eksodusom 60.000 let nazaj.

Je bil homo erectus?
Lani objavljena raziskava v Nature Genetics pa je predlagala možnost, da gre za homo erectusa, pokončnega človeka, ki naj bi tja prispel pred milijonom let in se majhnemu otoku genetsko prilagodil s skrčenjem. Tam so bili denimo tudi sloni liliputanski.

Ni bil homo erectus
Zdaj pa je na dan prišla raziskava narodne univerze v Avstraliji, ki je - po trditvah avtorjev - ovrgla to hipotezo. Človek s Floresa nima nobene zveze s homo erectusom, temveč je najverjetneje "sestrska vrsta" spretnega človeka (homo habilis), piše v sporočilu za javnost. Kot mogočega navajajo še scenarij, da se je floresiensis z drevesa človeštva odcepil še precej bolj zgodaj, več kot 1,75 milijona let nazaj. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Journal of Human Evolution.
Kosti marsikaj povedo
Znanstveniki so preučevali oblike najdenih kosti, po lastnih trditvah na precej bolj poglobljen način kot prejšnje primerljive raziskave. Te so se osredinjale večinoma na obliko lobanje in spodnje čeljusti, sveža pa je obravnavala 133 točk po celotnem skeletu. Pridobljeni podatki niti z enega samega vidika ne podpirajo hipoteze o homo erectusu.

"Preverjali smo hipotezo, ali bi lahko bil homo floresiensis potomec homo erectusa. Ko smo jih poskušali povezati na družinskem deblu, smo dobili zelo, zelo majave izide. Vsi testi kažejo, da se enostavno ne ujemata," je izjavila vodja raziskave Debbie Argue z univerzitetnega oddelka za arheologijo in antropologijo. Človek s Floresa je bil od pokončnega človeka pri številnih telesnih značilnostih precej primitivnejši. "Z vidika logike je težko razumeti takšno nazadovanje. Zakaj bi se čeljust homo erectusa vrnila v primitivno stanje, ki ga vidimo pri floresiensisu."

Prepričana je, da gre za "sestrsko vrsto" spretnega človeka. To je najzgodnejša vrsta človeka, katere ostanke so našli v Afriki in jih datirali na 1,75 milijona let nazaj. Homo habilis in homo floresiensis naj bi torej imela skupnega prednika. Mogoče je, da se je Florenec razvil že v Afriki in nato migriral v Južno Azijo, ali pa se je selil skupni prednik habilisa ter Florenca.

Alternativni scenarij
Arguejeva je razkrila, da rezultati raziskave dopuščajo še eno alternativo možnosti. Homo floresiensis bi se lahko odcepil že precej bolj zgodaj, torej več kot 1,75 milijona let nazaj in še pred spretnim človekom, kar bi ga naredilo "resnično arhaičnega".

Z merico dvoma
A poudariti je treba, da je področje preučevanja zelo zahtevno, tudi zaradi manka ostankov. Posledično pogosto prihaja do znanstvenih objav, ki druga drugi v sklepih precej ali pa celo povsem nasprotujejo. Tudi to objavo bodo znanstveniki v prihodnje verjetno temeljito pretresli.