1. Luna: Indija opravlja popravni izpit

Indija je izstrelila novo lunarno misijo Čandrajan-3 (Chandrayaan-3), s katero kani opraviti popravni izpit po silovitem treščenju v Mesec leta 2019, in s tem nekoliko zmanjšati zaostanek za azijsko konkurentko Kitajsko.

Čandrajan-3 je bil na raketi LMV3 izstreljen v petek z Vesoljskega središča Satish Dhawan na jugu države, v veliko veselje indijske publike (pripeti tvit spodaj). Nekaj tednov bo krožil okoli Zemlje in si podaljševal tirnico, vse dokler ne bo dosegla Lune, nakar se bo predvidoma 5. avgusta utiril okoli Meseca. Pot je daljša, a bo prihranila nekaj goriva. Pristanek pri južnem polu naj bi se zgodil 23. avgusta.

Video: Posnetek izstrelitve

GIF animacija 1: Pot do Lune

GIF animacija 2: Tirnica okoli Lune

Čandrajan-3 je trodelna naprava. Pogonski modul bo poskrbel zgolj za pot do Lune in utirjenje v orbito na višini 100 kilometrov. S štirimi motorji opremljeni pristajalnik Vikram je namenjen spustu in pristanku na površju, pozneje pa bo meril temperaturo, toplotno prevodnost in tresenje površja, pa še gostoto plazme v okolici. Iz svojih nedrij bo spustil roverja po imenu Pragjan (Pragyaan). 26-kilogramsko vozilce bo delovalo predvidoma 14 dni (dokler ne pade uničujoča lunarna noč), prevozilo do 500 metrov in preučevalo kemično sestavo površja.

Tokrat ni orbiterja

Pozorno oko bo opazilo, da sta pristajalnik Vikram in rover Pragjan poimenovana enako kot tista na misiji Čandrajan-2 izpred treh let. To pa zato, ker gre dejansko za popravni izpit. Leta 2019 je Indijcem uspelo utiriti orbiter okoli Lune – zato tokratna misija orbiterja nima –, umanjkal pa je varni pristanek. Pristajalnik se je zaradi več napak v programski opremi med spustom narobe obrnil, celo pospeševal proti tlom in nato vanje treščil s hitrostjo več sto kilometrov na uro. Pozneje so našli krater in ostanke, ki so se razprostirali kilometre naokoli. Zadeva je bila za Indijo precej boleča.

Sorodna novica Indijski poskus pristanka na Luni propadel

Časovnica tekme

Azijski sili sta svoja programa robotskega raziskovanja drugih nebesnih teles začeli vzporedno, Indija je nekaj časa bila celo v rahli prednosti.

Kitajska je svoj orbiter Čang'e-1 izstrelila leta 2007, Indija je leto zatem sledila s Čandrajanom-1. Nato je Kitajska povedla s Čang'e 2 leta 2010, ki je pol leta krožil okoli Lune in opravil še oblet asteroida; in s Čang'e 3, ki je Kitajsko ovenčal s slavno titulo tretje države z uspešnim pristankom na Luni, pa še s pohajkovanjem roverja Jutu. A Indijci se niso dali, leta 2014 so udarili kar z medplanetarno misijo oziroma sondo Mangaljan (Mangalyaan), ki se je utirila v orbito okoli Marsa in delovala do oktobra lani (poglavje 9). Zatem je Indijcem začelo zmanjkovati sape, njihovi napori so začeli spominjati na Franckin tek za vozom. Misija Čandrajan-2 se je zapletla v serijo razvojnih težav, medtem ko je konkurenca žela uspeh za uspehom. Čang'e 4 (2018) je kot prva sonda pristala na oddaljeni strani Lune, v njenem sklopu je na Luni prvič vzklila rastlina, Čang'e 5 (2020) je prvič po desetletjih Lune na Zemljo dostavil vzorec materiala, Tjanven-1 pa je pristal na Marsu. V naslednjih letih bodo izvedli še tri Čang'eje.

Skrajni čas za Indijo, da s Čandrajanom-3 nekaj pokaže. Če ne bo šlo, lahko v obrambo navede en sam podatek: izjemno nizka cena. Čandrajan-3 je stal zgolj dobrih 80 milijonov, medtem ko tovrstne lunarne misije zahoda terjajo stotine in stotine milijonov.

Poudariti je treba, da pristanek na Luni ni mačji kašelj, uspele so zgolj tri države (ZDA, Sovjetska zveza, Kitajska), poslednji pristanek pa sega v leto 1976. V zadnjih letih smo bili priča seriji propadlih poskusov. Izraelci so se držali za glave ob Berešitu (2019), sledil je že omenjeni Čandrajan-2, nazadnje pa so opravičila javnosti delili Japonci z misijo Hakuto-R (poglavje 3).

2. Redna tedenska zračna linija v vesolje

Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ovega Falcona 9. Poletel v ponedeljek ponoči po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA) in v vesolje dostavil 22 satelitov Starlink.

Prva stopnja stopnja je uspešno pristala na robotski ladji, v vesolju je bila šestnajstkrat. To je nov rekord.

SpaceX je pred leti ocenil, da bi lahko posamična prva stopnja Falcona 9 opravila po deset poletov brez večjih obnovitvenih del, nato 15. Oba mejnika so presegli, zdaj ciljajo na dvajset poletov.

Video: Posnetek dogodka

3. Prva metanska raketa, ki je dosegla orbito, je kitajski Zhuque-2

Kitajci so z enega vidika prehiteli Elona Muska in njegov Starship. Prvi so uspešno izstrelili orbitalno raketo, ki jo ženeta metan in ohlajeni kisik.

Raketa Zhuque-2 (Zhuque-2) zasebnega podjetja LandSpace je v sredo poletela Izstrelitvenega izstrelišča za satelite Juiquan na severozahodu Kitajske, piše Šinhua (Xinhua).

Zhuque-2 je dvostopenjska raketa, visoka 49,5 metra, dolga 3,35 metra, masa znaša 219 ton, potisk ob vzletu znaša 268 ton. LandSpace navaja, da gre za njegov prvi korak naproti večkrat uporabnim, poceni raketam.

Večje število raket na metan je v razvoju. Med njimi je Starship, ki na zadnjem poskusu ni uspel doseči orbite, pa Vulcan (United Launch Alliance), New Glenn (Blue Origin), Terran-R (Relativity Space).

Avdio: Podrobnejši vpogled v kitajsko vesolje in tamkajšnje zasebnike

Sicer pa je Kitajska ta teden opravila še eno izstrelitev. Prav tako z Juiquana je prejšnjo nedeljo poletel Dolgi pohod-2C, več tukaj.

4. Pridobitev vzorcev Marsa na Zemljo v škripcih

Nad misijo Mars Sample Return (Vrnitev vzorca Marsa, MSR) se zbirajo temni oblaki. Račun zanjo se hitro debeli, kar jezi politiko in znanstvenike peha v skrb, ali se bodo naraščajoči stroški MSR-ja zajedli v druge misije.

MRS je ena najbolj ambicioznih misij desetletja. Nasa in evropska vesoljska agencija Esa sta združili moči in sestavili zapleten načrt s številnimi roboti, sondami in raketami, da bi do leta 2033 pritovorili dragocene vzorce rdeče prsti na Zemljo. Prvi del načrta je že obstoječe marsovsko samohodno vozilo Perseverance, ki z vrtanjem pridobiva vzorce in jih shranjuje v vsebnike, nekaj jih zadrži pri sebi, nekaj odloži na Marsova tla. Vsebniki bodo počakali na naslednji element, Nasino misijo Sample Retrieval Lander. Večji pristajalnik bo dospel do tal Marsa, iz njega bo ali zlezel manjši evropski rover ali pa poletel par ameriških robotskih trotov, napaberkoval vsebnike in jih dostavil do Sample Retrieval Landerja. Ta bo opremljen s trimetrsko raketo Mars Ascent Vehicle, ki bo vse skupaj ponesla v orbito Marsa. Tam bo čakalo ogromno vesoljsko plovilo Earth Return Orbiter evropske izdelave, ki bo tovor ulovilo v posebno cev in preneslo v tovorno kapsulo, jo poneslo k Zemlji in jo odvrglo proti tlom. Veliko elementov, veliko prostora za napake in predvsem veliko kvasovk, ki skrbijo za vzhajanje računa. In res, račun hitro narašča.

Video 1: Esina ponazoritev misije

Video 2: JPL-jeva ponazoritev misije

Še pred nekaj leti je Nasa predvidevala tri milijarde evrov, nato se je račun odebelil na 4,4 milijarde, najbolj sveža postavka pa je po poročanju Ars Technice narasla na kar 8 milijard, pa sploh ne vključuje izstrelitev, stroškov upravljanja in izvedbe, gradnje novega laboratorija za preučevanje vzorcev in najbrž tudi ne evropskega dela misije, ki je bil še do nedavnega ocenjen na 1,5 milijarde. Zadeva že zdaj postaja podobna projektu vesoljskega teleskopa James Webb in se bo najbrž čez leta še dodatno napihnila.

Nasin proračun je omejen, in če ena misija nenačrtovano terja več denarja, druge načeloma dobijo manj. Prva žrtev programa MSR je sonda VERITAS, ki bi morala leta 2027 kreniti proti Veneri, a je zdaj izstrelitev zamaknjena za nedoločen čas, številnim drugim pa so skrčili proračune. Ameriški znanstveniki se bojijo, da bo tovrstne kanibalizacije še več.

Nezadovoljstvo se kuha tudi v politiki. Še marca je Bela hiša ponudila 950 milijonov dolarjev za sprotne stroške MSR-ja (poglavje 3), zdaj pa je pristojni odbor Senata postavko skrčil na 300 milijonov in zagrozil, da bo še ta denar odvzel, če ne dobi zagotovila Nase, da skupna cena ne bo presegla petih milijard evrov. To spominja na intervencijo proti teleskopu James Webb leta 2011, ko so projekt zaradi naraščajočih stroškov skorajda odpovedali, pri čemer ima MSR precej ožjo podporo v znanstveni skupnosti.

Ima pa MSR enega asa v rokavu. Tekmovanje s Kitajsko. Azijska velesila je namreč napovedala misijo Tjanven-3, s katero želi še pred Evropo in ZDA pridobiti vzorec Marsa na Zemljo (poglavje 9). Načrt je preprostejši, predvideva zgolj dve izstrelitvi, gradi na že preizkušenih tehnologijah, zato bi lahko že leta 2031 Kitajski zagotovil prestižni dosežek. Če bo Nasa zmogla dovolj politične spretnosti in s to rdečo rjuho dovolj mahala pred senatom, potem bi lahko dobila dodatne milijarde. Odgovore bo dal čas. Trenutno je jasno le to, da se programu MSR majejo temelji.

Čemu se sploh pehamo za tujim kamenjem

Zakaj pa si tako želijo prahu in kamenja s sosednjega planeta? Trije razlogi. Prvi je raziskovalni. Tako kot smo se ljudje skozi zgodovino selili po celinah, plezali na gore in se potapljali v morja, tako želimo odkrivati tudi sosednji planet. Drugi je politični. Prvi neokrnjen* vzorec sosednjega planeta bo zapisan v zgodovinske knjige, država pa bo požela občudovanje tako doma kot v tujini. Tretji pa je znanstveni. Mars želimo preučiti in ugotoviti, ali so tam kdaj vladale življenju primerne razmere ali pa je življenje nemara tam celo bilo. To sicer že dolgo počnemo, na Mars in v njegovo orbito pošiljamo robote, ki so opremljeni z znanstvenimi instrumenti. A ti niso primerljivi z zmogljivostmi tuzemskih laboratorijev. Zato si znanstvena skupnost že dolgo, dolgo želi vzorca Marsa. Nasa in Esa si pravzaprav za to prizadevata že od začetka tisočletja (primer iz leta 2003), a je njune napore vedno podrlo – pomanjkanje denarja.

^{*Marsovski material na Zemlji že imamo, in sicer več meteoritov. A niso neokrnjeni: potovali so po Osončju, padli skozi zemeljsko ozračje in bili kontaminirani z zemeljsko snovjo.}

Neobičajen posnetek

In ko smo že pri Marsu. Evropska sonda Mars Express je iz orbite okoli rdečega planeta posnela Zemljo in Mesec. Izdelek je v spodnji GIF-animaciji.

5. Bi človek preživel pot na Mars?

Na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper, najprej v sodelovanju z Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, in zdaj s Splošno bolnišnico Izola, že več kot 20 let izvajajo študije večdnevnega ležanja v postelji – t. i. bed rest študije. V šestih študijah je 40 preiskovancev ležalo 35 dni, 23 preiskovancev 14 dni in 10 preiskovancev 10 dni. Rezultati so bili pomembni predvsem za razumevanje delovanja človeškega telesa v specifičnih okoliščinah tako na Zemlji kot v vesolju. Študija Bedrest bo tokrat 10-dnevna za starejše in 21-dnevna za mlajše sodelujoče. S tem ne bodo povzročili velikih sprememb, ki bi vplivale na zdravje preiskovancev, saj bodo osredotočeni na začetne procese in mehanizme teh posledic, poroča radijska oddaja Dopoldan in pol. Za poslušanje kliknite na zgornji pripetek ali tukaj.

Zadevo sicer izvajajo tudi v Planici v organizaciji Inštituta Jožef Stefan, več v nedavni epizodi podkasta ApolloLajka.

6. NOTICE:

7. Eno leto znanstvenih opazovanj teleskopa James Webb

Nasa je eno leto delovanja vesoljskega teleskopa James Webb proslavila z objavo nove fotografije.

Največji vesoljski teleskop v zgodovini se je tokrat lotil skupine medzvezdnih oblakov z imenom Rho Ophiuchi oziroma najbližje zvezdne porodnišnice pri oddaljenosti 390 svetlobnih let. V njej je leglo okoli 50 zelo mladih zvezd, številne izmed njih štejejo med 100.000 in milijonom let (Sonce jih je naštelo že 4,6 milijarde). Tudi po masi so podobne Soncu ali nekoliko manj masivne. Celoten kompleks meglic vsebuje za okoli 3000 Sonc mase.

Spodnji, rumeno-oranžni del je ogromen mehur, ki ga razpihuje in osvetljuje ena večjih zvezd v središču (S1). Temna območja so hladni oblaki prahu in plinov pri temperaturah okoli minus 250 stopinj Celzija, ki se mestoma zgoščajo in ustvarjajo protozvezde. Rdeči trakovi na zgornjem delu pa so ogromni curki vodika, ki jih razpošiljajo mlade zvezde, goltajoče okoliški material.

"Prek Webbove fotografije Rho Ophiuchija smo priča kratkemu obdobju razvoja zvezd. Naše Sonce je davno tega šlo skozi to fazo. Zdaj imamo na voljo tehnologijo, s katero si lahko precej bolje ogledamo začetek zgodbe neke druge zvezde," je komentiral znanstvenik Klaus Pontoppidan. Precej podrobneje tukaj.

Spodaj posnetki nekaterih drugih teleskopov za primerjavo.

Foto: Evropski južni observatorij (polna kakovost 835 MB)

Foto: Vesoljski teleskop WISE (polna kakovost 123 MB)

Foto: Vesoljski teleskop Spitzer (polna kakovost 50 MB)

Teleskop James Webb je bil izstreljen decembra 2021 na zdaj že upokojeni raketi Ariane 5, en mesec potoval do delovišča (L2) in se nato več mesecev umerjal. Prve "polnopravne" fotografije so bile objavljene pred letom dni, 12. julija 2022. Odtlej skoraj vsak teden dobimo kakšen sladkorček. Izbor: ena najstarejših galaksij GLASS-z13 (poglavje 6), Vozno kolo (poglavje 11), spekter eksoplaneta WASP-39b (poglavje 6), meglica Tarantela (poglavje 11), Neptun (poglavje 8), oddaljene kroglaste zvezdne kopice (poglavje 10), zvezda WR 140 (poglavje 10), Stebri stvarjenja (poglavje 11), pritlikava galaksija WLM (poglavje 10), Južna Obročasta meglica (poglavje 8), globoko polje ob Pandorini jati (poglavje 8), zvezda Wolf-Rayet-124 (poglavje 11), najbolj oddaljena protojata galaksij (poglavje 7) ...

8. Webb posnel najbolj oddaljeno znano črno luknjo

Sorodna novica Astronomi odkrili najbolj oddaljeno črno luknjo

Astronomi so s pomočjo Webbovega vesoljskega teleskopa odkrili najbolj oddaljeno črno luknjo doslej, piše MMC. Je v središču galaksije, ki jo vidimo le 570 milijonov let po velikem poku. To je sto milijonov let bližje nastanku vesolja kot črna luknja, ki so jo leta 2021 s teleskopom v Čilu odkrili kitajski astronomi.

Z Webbovim teleskopom so opazili že druge črne luknje, za katere se zdi, da so še bližje velikemu poku pred skoraj 14 milijardami let, vendar so te ugotovitve še v postopku preverjanja, je povedal astronom Steven Finkelstein s teksaške univerze v Austinu. Bodo pa objavljene v reviji Astrophysical Journal Letters.

Obstaja neopisljivo veliko mirujočih črnih lukenj, vendar so po besedah Finklesteina brez žarečega plina nevidne. Ta doslej najbolj oddaljena od Zemlje, ki so jo odkrili že februarja, je aktivna in majhna za črno luknjo. Njena masa je približno devetmilijonkrat večja od mase našega Sonca. To je po navedbah astronomov blizu velikosti črne luknje v naši galaksiji Mlečna cesta.

S pomočjo teleskopa so astronomi opazili tudi dve drugi majhni črni luknji iz zgodnjega vesolja, ki sta nastali približno milijardo let po velikem poku. Opazovanja kažejo, da so bile te pomanjšane različice morda pogostejše, ko se je oblikovalo vesolje, kot so mislili doslej, še piše MMC.

Video: Nasina vizualizacija okoli 5000 galaksij v posnetku programa CEERS

9. Globoko v vesolje pošiljajo DNK in pepel živih in mrtvih

Sorodna novica Najdaljši izlet v neznano: globoko v vesolje pošiljajo DNK in pepel živih in mrtvih

Pri iskanju zadnjega počivališča postajajo ljudje vedno bolj izvirni. Neka ameriška zakonca sta se tako odločila, da bosta svoj DNK poslala globoko v vesolje in tako "na neki način živela večno", piše MMC.

Vesolje kot pokopališče sicer ni nov koncept, saj obstaja že kar nekaj družb, ki se ukvarjajo s pošiljanjem kapsul s pepelom pokojnikov v vesolje. A ameriška družba Celestis, ki se posveča izključno vesoljskim pogrebom, zdaj ponuja še daljši, pravzaprav večni vesoljski polet. "Ta vsebnik bo odpotoval 330 milijonov kilometrov globoko v vesolje," je pojasnil predsednik uprave družbe Celestis Colby Youngblood in dodal, da bo nato večno krožil okoli Sonca: "To bo prvi tak vsebnik z DNK-jem naše civilizacije tako globoko v vesolju. Še nikoli ni nihče z zemlje storil česa podobnega."

Vsebnik bo v vesolje ponesel približno 196 kapsul s posmrtnimi ostanki (pepelom) oz. DNK-vzorci nekaterih znanih imen, pa tudi čisto običajnih posameznikov, kot sta (še živeča) Gerry in Elizabeth Paulus iz Mese v zvezni državi Arizona. "Obožujeva potovanja v neznano. In to bo najin največji izlet."

"Vsi si želimo biti nesmrtni, na tak ali drugačen način. In ko se nama je ponudila možnost, da bi storila nekaj, česar še nihče ni, da bi odpotovala tja, kamor še nihče ni, sva jo zagrabila. Najin DNK bo šel globoko v vesolje, postal bo od Zemlje najbolj oddaljeni človeški genom," s ponosom razlagata zakonca.

Poleg njunih vzorcev DNK-ja in DNK-ja še nekaj običajnih posameznikov bo z vsebnikom v vesolje poletelo tudi nekaj znanih imen oziroma njihov DNK oz. posmrtni ostanki. Med njimi bo pepel snovalca Zvezdnih stez Gena Roddenberryja in nekaterih drugih sodelujočih pri sloviti seriji, na primer igralca Jamesa Doohana in igralke Nichelle Nichols. "Imamo tudi lasni mešiček Georgea Washingtona, z nami bosta odpotovala tudi predsednika Dwight Eisenhower in John F. Kennedy," je še pojasnil Youngblood.

NA VIDIKU:

Nedelja, 16. julij - Falcon 9 - Starlink - v živo tukaj

Nedelja, 16. julij - Electron - Baby Come Back

Torek, 18. julij - Falcon 9 - Starlink