1. CAPSTONE bo utiral gaz za Lunarni portal

V torek je bila z Mahie na Novi Zelandiji izstreljena raketa Electron, sporoča Rocket Lab. V tirnico z odzemljem 70.000 kilometrov je ponesla zgolj 25-kilogramsko Nasino sondo Capstone, v prihodnjih dneh pa jo bo z dodatnim prižigom stopnje Photon pognala Mesecu naproti s hitrostjo 39.500 kilometrov na uro.

Capstone je testno vesoljsko plovilo s tremi cilji. Prvi je preizkus drugačne poti do Meseca, ki naj bi trajala dlje, a terjala manj goriva. Drugi: preizkus novega sistema samodejne navigacije v okolici Meseca. Tretji: okoli Lune bo Capstone krožil po takšni tirnici kot prihodnja vesoljska postaja Lunarni portal (Lunar Gateway). Tako se Nasa pripravlja na program Artemis. Več o Capstonu tukaj.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Opcijska tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah. Od leta 2017 je letela 26-krat s tremi neuspehi.

Rocket Lab sicer načrtuje visokopotezno raketo naslednje generacije Neutron, neke vrste pomanjšani Starship (poglavje 2).

Video: Posnetek izstrelitve

2. FOTO: SLS nazaj v delavnico

Nasina raketa SLS za misijo Artemis I se vrača v delavnico (VAB). Šestkilometrsko potovanje se je začelo v soboto zjutraj po našem času. Moralo bi se že prej, a je bilo prestavljeno zaradi popravil ceste, prekrite z rečnim prodom. V VAB-u bodo med drugm menjali ventil, upajoč, da bodo tako odpravili vzrok za puščanje vodika. Nasini inženirji so puščanje odkrili med t. i. mokro vajo (ang. wet dress rehearsal) prejšnji teden (poglavje 1).

Agencija je kljub puščanju in dejstvu, da med vajo odštevanje ni bilo izvedeno do konca, ocenila, da je SLS pripravljen na izstrelitev. Trenutno cilja na časovno okno med 23. avgustom in 6. septembrom. Če bo šlo vse po sreči, bo takrat SLS pognal vesoljsko ladjo Orion na pot okoli Meseca in nazaj brez posadke.

3. Druga indijska izstrelitev letos

V četrtek popoldne je z vesoljskega središča Satich Dawan v Sriharikoti (Indija) poletela raketa PSLV. Za Singapur je v nizkozemeljsko orbito dostavila tri satelite, poroča IndiaToday.

PSLV je bil letos izstreljen drugič (poglavje 5). Visok je 44 metrov, širok 2,8 metra. Ima štiri stopnje, dve na trdo, dve na tekoče gorivo, in še stranske potisnike na trdo gorivo. Namenjen je izstrelitvam v polarno soncesinhrono tirnico do višine 600 kilometrov, kamor zmore z največ 1,7 tone tovora. Doslej je poletel 55-krat, dvakrat neuspešno.

Video: Posnetek izstrelitve

4. Snuje se nova italijanska raketa

Tudi italijanski vesoljski velikan, družba Avio, se spogleduje z večkratno uporabnostjo raket.

Avio je ta teden podpisal pogodbo z italijansko vlado in Evropsko vesoljsko agencijo. Od vlade bo prejel 340 milijonov evrov, piše v sporočilu za javnost. Kaj bo storil v zameno? Razvijal bo raketne tehnologije, ki naj bi bile osnova za rakete nove generacije konec tega ali sredi prihodnjega desetletja.

Avio je znan po raketi Vega, ki leti s Kouroua (Francoska Gvajana) pod okriljem družbe ArianeSpace. Vega je – poenostavljeno – predelan stranski potisnik večje rakete Ariane 5. Prav prihodnji teden, 7. julija, bo predvidoma prvič poletela raketa naslednica, Vega-C. Ob robu vsega tega Avio že lep čas razvija še naslednjo ... naslednico, Vego-E. Zato se je marsikateri poznavalec področja povprašal, zakaj Avio ob kar treh železih v ognju dodaja še četrto.

Odgovora v sporočilu za javnost ni. Se pa da med vrsticami razbrati, kam kovač železo moli. Motorji na metan in večkratna uporabnost. SpaceX Elona Muska je namreč za svoj motor naslednje generacije Raptor, ki bo gnal ambiciozni projekt Starship, izbral prav ta energent. Zakaj? Ker ne pušča toliko saj. Motorji so tako primernejši za večkratno uporabo in terjajo manj čiščenja.

In prav to komponento poudarja Avio. "Tehnologija na tekoči kisik in metan je s svojim čistim izgorevanjem idealna za potencialno večkratno uporabo. Omogoča tudi obširno uporabo 3D-tiskanja po načelu en material/en kos."

Za 220 milijonov evrov bo Avio razvil manjšo demonstracijsko raketo naslednje generacije, ki jo bodo gnali "zeleni motorji na metan in tekoči kisik". Raketa bo imela dve stopnji, obe bo gnal novorazviti metanski motor. Prvič bo poletela predvidoma leta 2026.

Zgodba se tu začne dodatno zapletati. Prav leta 2026 bo prvič poletela tudi Vega-E. Razlika s prejšnjimi različicami? Metan, Rusija in Ukrajina.

Ukrajinci namreč izdelujejo motor za četrto stopnjo Vege in Vege-C. Stopnji sta AVUM oziroma AVUM+, žene ju hidrazin. Tudi zato je evropski vesoljski sektor ob ruski invaziji v Ukrajini zaskrbljen. Bodo motorji iz Ukrajine še prihajali?

A že davno pred invazijo so Italijani iskali zamenjavo za ukrajinske motorje. Tako se je Avio že kmalu po prelomu tisočletja povezal z ruskim institutom KBKhA. Skupaj naj bi predelala obstoječi ruski motor RD-0146, da bi namesto vodika kuril metan. (Prav tisti RD-0146, ki bo lahko posajen na vrh nove ruske rakete Angara-A5). Projekt je bil dokaj uspešen, leta 2014 so v Rusiji prvič testno prižgali nov metanski motor LM10-MIRA. Toda kmalu zatem je Rusija priključila ukrajinski Krim, sledile so mednarodne sankcije, sodelovanje se je končalo. Avio je pobral naučeno in sam peljal razvoj naprej pod imenom M10. Kar traja. Prototip so prvič testirali leta 2020, šele junija letos pa se je začel celovit postopek preizkušanja končne različice. Spodaj video zadnjega testa.

Video: Junijski preizkus motorja M10

Prav M10 bo gnal tretjo stopnjo Vege-E, ki bo nadomestila tako četrto kot tretjo stopnjo predhodnic. In prav na tej podlagi bo Avio dobil še dodatnih 120 milijonov državnih evrov. Namreč, razvil bo še en metanski motor, ki bo kar šestkrat močnejši, piše SpaceNews. Tudi tu lovijo leto 2026.

Tako bo Avio sredi desetletja dobil prototip nove rakete, ki naj bi bila podlaga za nekaj uporabnejšega in večjega v naslednjem desetletju. Pa dva nova metanska motorja, enega šibkejšega, drugega, prignanega do skrajnosti. Na tej podlagi bo lahko razmišljal o večkratni uporabnosti.

Se evropska enotnost krha?

Zanimivo je, da podobne projekte peljejo Francozi. Že lep čas razvijajo nov metanski motor Prometheus, namenjen večkratni uporabi. Ta bo gnal demonstracijsko večkrat uporabno raketo Themis, ta pa naj bi bila podlaga za razvoj naslednje generacije rakete Ariane, ki naj bi navpično pristajala in nasledila Ariane 6. V to smer vsaj lobirajo Francozi. Obenem peljejo še en projekt, ki naj bi ozelenil francosko vesoljsko industrijo. Razvijajo povsem domačo raketo Maïa, prav tako z motorjem Prometheus, ki bo vzletala in pristajala (poglavje 2). Francoska država je nadalje podprla Sirius Space in HyPrSpace (mimogrede, to francosko podjetje je svoj prvi projekt poimenovalo Baguette-One). Imamo še Nemce, ki sicer v mednarodnem sodelovanju pripravljajo CALLISTO, Špance, ki verjamejo v svojo Miuro 5 ... (poglavje 3). Vse našteto bo po zagotovilih večkrat uporabno.

Zmešnjava nakazuje, da evropska raketna industrija vse bolj panično in vse manj koordinirano odgovarja na izziv SpaceX-a.

5. Rutinski polet in pristanek Falcona 9

V sredo zvečer po našem času je bila s Cape Canaverala izstreljena SpaceX-ova raketa Falcon 9. Tovor: satelit SES-22, ki je končal v geosinhroni tirnici. Prva stopnja rakete je varno pristala na robotski ladji. Doslej je bila v vesolju dvakrat.

Tokratna izstrelitev sledi kar trem zaporednim v treh dneh, kar se je zgodilo poprejšnji teden (poglavje 2).

Video: Posnetek dogodka

6. Zanesljivi Atlas V tudi tokrat ni zatajil

V soboto zjutraj je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Atlas V, sporoča United Launch Alliance (ULA). Za ameriško vojsko je v geosinhrono tirnico dostavila eksperimentalni satelit, ki bo zaznaval sovražne balistične rakete (USSF-12). V infrardeči svetlobi bo nenehno motril tretjino Zemlje. Na krovu je bilo tudi šest tajnih manjših satelitov.

To je bil 94. polet rakete, katere tovori so vedno končali v načrtovani tirnici.

Atlase sicer ženejo ruski motorji RD-180, ki jih Rusija Američanom ne dobavlja več. Zato ULA že dolgo razvija raketo naslednico Vulcan z ameriškimi motorji BE-4, ki pa precej zamujajo.

Video: Posnetek izstrelitve

7. Tudi Kitajska ta teden ne miruje

V torek popoldne po našem času je bila z Izstrelitvenega središča Džuičuan na severozahodu Kitajske izstreljena raketa Dolgi pohod-4c. V načrtovano tirnico je dostavila satelit Gaofen-12 03, piše kitajska državna agencija Šinhua (Xinhua). Satelit je namenjen opazovanju Zemlje, kmetijskemu načrtovanju, odzivanju na naravne nesreče ...

Dolgi pohod-4C ima tri stopnje, v nižjo Zemljino tirnico zmore prenesti dobre štiri tone tovora. Od leta 2006 je poletel 44-krat z dvema neuspehoma.

To je bil 425. polet v raketni družini Dolgi pohod.

Video: Kratek povzetek

8. Labod je zapustil Mednarodno vesoljsko postajo

V torek ob 13.07 je Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) zapustila tovorna vesoljska ladja Cygnus CRS-17, sporoča Nasa. Polna odpadkov je zgorela v ozračju.

Priklopljena je bila od februarja letos, ko je na MVP dostavila 3,8 tone tovora vključno s slovensko umetnino (poglavje 1).

Med svojo kratko "kariero" je opravila pomembno nalogo za Naso. Prejšnjo soboto je namreč – priklopljena na MVP – za pet minut prižgala svoj motor in tako dvignila tirnico postaje. V zadnjem desetletju so to pretežno opravljale ruske tovorne ladje Progres. Ob napetosti zaradi ruske invazije v Ukrajini si Zahod tudi v vesolju želi zmanjšati odvisnost od Rusije.

A če potegnemo črto, so sistemi obeh strani na MVP-ju tako prepleteni in medsebojno odvisni, da bi bila ločitev, čeprav je vse več namigovanj, malo verjetna.

Naslednja oskrbovalna misija bo predvidoma 14. julija z vesoljsko ladjo Dragon.

Video: Posnetek dogodka

9. Kitajska želi prva prinesti vzorec Marsa

Pridobitev vzorca Marsa in dostava na Zemljo sta neuresničen sen. Prve pobude za tovrstne misije so stare že skoraj 50 let. Snovale so jih velesile, Rusija (Sovjetska zveza), ZDA in Evropa. Te so v zadnjih letih skupaj pripravile načrt, kako to dejansko izvesti. Zanj so tudi zagotovile denar, veliko denarja. A kot kaže, ju utegne tik pred ciljno črto prehiteti Kitajska.

Načrt je razgrnil predstavnik Kitajske nacionalne vesoljske administracije (CNSA) Sun Zedžov na prireditvi ob 120. obletnici Univerze v Nankingu, poroča portal Spacenews. Zedžov se je proslavil kot vodja projekta Tjanven-1 (Tianwen-1), uspešnega robotskega pristanka na Marsu.

Kako bi lahko Kitajci prehiteli združene moči Zahoda? Preprosto oziroma s poenostavljeno misijo. Medtem ko Zahod pripravlja zapleteno arhitekturo, namerava azijska velesila uporabiti zgolj najnujnejše, pri tem pa graditi na že preizkušenih tehnologijah.

Potrebni bosta zgolj dve izstrelitvi, in sicer na raketah Dolgi pohod-5 in Dolgi pohod-3B.

Misija z imenom Tjanven-3 (Tianwen-3) bo imela zgolj štiri elemente. Pristajalnik bo poskrbel za varno pot do tal Marsa. Vzorec bi lahko pridobil sam z vrtanjem ali pa bi ven poslal malega hodečega robota, podobnega tistim, ki jih razvija ameriški Boston Dynamics (fotografije so na voljo na tej povezavi). Marsovsko prst bo predal dvostopenjski raketi. Ta bo švignila v nebo in se tam srečala z vesoljskim plovilom. To se bo odpravilo proti Zemlji in tlom naproti odvrglo kapsulo, ki bo ščitila pred visokimi temperaturami med potjo skozi ozračje.

Sorodna novica Kitajska sonda se je na Zemljo vrnila z Luninimi kamninami

Kitajci so že dokazali, da znajo vesoljski material nabrati in domov poslati. To so storili leta 2020 na misiji Čang'e 5, ko so prvič po 44 letih pridobili vzorec Meseca. Arhitektura je okvirno podobna načrtovanemu Tjanvenu-3.

Dokazali so tudi, da znajo pristati na Marsu. Prav s tehnologijo, prilagojeno s programa Čang'e, so lani dobili svoj prvi marsovski orbiter, pristajalni modul in samohodno vozilo. (Prav ta teden je CNSA sporočil, da sta rover in orbiter opravila vse načrtovane naloge.)

Sorodna novica Na Marsu pristal kitajski rover

Zdaj morajo "samo" našteto združiti in popiliti, da bo primerno za Tjanven-3. Mars je sicer nekoliko masivnejši od Lune, ima ozračje in drugačno sestavo površja. Vse te orehe se da streti.

Kitajska ima tako povsem realno možnost, da izstrelitev opravi leta 2028 in dragoceno rdečo prst Zemljanov pokaže že leta 2031.

Kako bi to storil Zahod

Nasa in Esa bi to storili do leta 2033. Njuna misija, za zdaj poimenovana zgolj Vrnitev vzorca Marsa (Mars Sample Return), je velikopotezna in pravzaprav deloma že poteka. Nasin rover Perseverance namreč vrta v kamnine, vzorce pa shranjuje v vsebnike. Skupaj naj bi jih nabral do 43. Nekoč jih bo odložil na tla, kjer bodo počakali na preostalo mehanizacijo. Ta bo izstreljena leta 2028 s pristankom leto zatem. S pristajalne platforme bo odpeljal preprost rover evropske izdelave. Njegova edina naloga bo prijeti vsebnike in jih pripeljati nazaj. Vsebnike bodo vtaknili v raketo, ta jih bo odnesla v nebo. To bo tudi prva izstrelitev rakete s površja drugega planeta – če ne bodo prvi Kitajci. Vzorci bodo spravljeni v kovinsko žogo krožili okoli Marsa. Žogo bo ujelo veliko evropsko vesoljsko plovilo na ionski pogon in se odpravilo proti Zemlji. Vtaknilo jo bo v klasično kapsulo in jo odvrglo predvidoma leta 2033. A ker elementi misije še niso razviti, najbrž pozneje.

Evropsko-ameriški koncept ima eno bistveno prednost. Bogatost vzorcev. Rover Perseverance se vozi po dnu nekdanjega jezera in rečne delte, kar je obetavno. Vsak vzorec je odvzet s posebej zanimivih lokacij in dobro dokumentiran. Kitajci bodo po drugi strani omejeni na ožje področje okoli mesta pristanka.

Čemu se sploh pehamo za tujim kamenjem

Zakaj pa si tako želijo prahu in kamenja s sosednjega planeta? Trije razlogi. Prvi je raziskovalni. Tako kot smo se ljudje skozi zgodovino selili po celinah, plezali na gore in se potapljali v morja, tako želimo odkrivati tudi sosednji planet. Drugi je politični. Prvi neokrnjen* vzorec sosednjega planeta bo zapisan v zgodovinske knjige, država pa bo požela občudovanje tako doma kot v tujini. Tretji pa je znanstveni. Mars želimo preučiti in ugotoviti, ali so tam kdaj vladale življenju primerne razmere ali pa je življenje nemara tam celo bilo. To sicer že dolgo počnemo, na Mars in v njegovo orbito pošiljamo robote, ki so opremljeni z znanstvenimi instrumenti. A ti niso primerljivi z zmogljivostmi tuzemskih laboratorijev. Zato si znanstvena skupnost že dolgo, dolgo želi vzorca Marsa.

*Marsovski material na Zemlji že imamo, in sicer več meteoritov. A niso neokrnjeni: potovali so po Osončju, padli skozi zemeljsko ozračje in bili kontaminirani z zemeljsko snovjo.

Škoda, da je ExoMars obstal

Ta teden je bila v reviji Astrobiology objavljena sveža raziskava, ki celo pravi, da bi morali kopati vsaj dva metra v Mars, če bi hoteli odkriti morebitne ohranjene ostanke življenja. Do te globine naj bi organski material preveč obstreljevalo ionizirajoče sevanje. Morda torej zgolj vzorci skal, čeprav dostavljeni na Zemljo, ne bodo zadostovali.

Kakšna škoda torej, da proti rdečemu planetu letos ne bo izstreljen evropski rover Rosalind Franklin, saj je opremljen z vrtalnikom, ki bi lahko vrtal do dveh metrov globine.

10. NA KRATKO:

11. V pričakovanju prvih fotografij Jamesa Webba

V torek, 12. julija, predvidoma ob 16.30 bodo objavljeni prvi "uradni" posnetki vesoljskega teleskopa James Webb, je Nasa povedala na novinarski konferenci. Webb naj bi že zdaj podrl daljinski rekord. Ena izmed fotografij naj bi segla najdlje v vesolje doslej globoko v preteklost. Objavljena naj bi bila tudi kemična analiza ozračja zunajosončnega planeta (spektroskopija). Več v posnetku.

Avdio: Posnetek novinarske konference

12. VIDEO: Spomnimo se Hajabuse 2

Japonska vesoljska agencija Jaxa je pripravila 15-minutni dokumentarec o svoji sondi Hajabusa 2. Ta je obiskala asteroid, ga obstreljevala, na njem pristala, pobrala vzorce in jih dostavila na Zemljo.

13. FOTO: Veliko zvezd na kupu

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6569. Je 35.000 svetlobnih let stran v ozvezdju Strelca.

Kroglaste zvezdne kopice so gosti, stabilni sestavi iz od desettisočev do milijonov zvezd.

NA VIDIKU:

Četrtek, 7. julij - Vega C - LARES-2, Celesta

Četrtek, 7. julij - Falcon 9 - Starlink