1. Napredek programa Artemis

Kaj je novega v Nasinem programu vrnitve človeka na Luno, imenovanem Artemis?

Nasa je na novinarski konferenci oznanila, da bo raketo SLS skupaj z vesoljsko ladjo Orion iz delavnice poslala 6. junija. Raketo bodo počasi odpeljali na izstrelitveno ploščad 39B, ki je na Cape Canaveralu (Florida, ZDA). Predvidoma 19. junija bodo poskusili opraviti t. i. mokro vajo (ang. wet dress rehearsal). In če bo šlo vse po sreči, bi lahko raketa poletela sredi avgusta.

Že trije poskusi, ki so potekali aprila, so propadli zaradi neizogibnih zapletov. Raketo so vrnili v delavnico (Vehicle Assembly Building, VAB) in odtlej napake odpravljali.

Takšen razvoj dogodkov je sicer bil pričakovan. Gre namreč za izjemno zapleten sistem rakete, vesoljske ladje in talne infrastrukture, ki bo uporabljen prvič.

Med mokro vajo raketo pripeljejo na ploščad, jo napolnijo z gorivom in izvedejo odštevanje do zadnjih 10 sekund pred izstrelitvijo.

Ko bo vaja izvedena uspešno, bodo raketo spet vrnili v VAB, izvedli še poslednje priprave in jo nato – spet – vrnili na izstrelišče za misijo Artemis I.

Artemis I bo prva izstrelitev nove rakete SLS skupaj z vesoljsko ladjo Orion. Namenjena bo preizkusu sistemov, zato ljudi na krovu ne bo. Orion bo okoli Meseca krožil med 26 in 42 dnevi ter se nato vrnil na Zemljo. Dolžina bo odvisna tudi od dejanskega datuma izstrelitve. Ta uradno še ni določen. Nasa upa na avgust, sodeč po zgodovini prestavitev pa je bolj mogoča jesen.

Seznam morebitnih datumov izstrelitve se sicer razprostira od julija letos do poleta 2023.

Program Artemis bo prvi vrhunec dosegel z misijo Artemis III, ko se bodo ljudje vrnili na tla Meseca. To bo predvidoma leta 2025. Za to bodo potrebovali primerne skafandre. Nasa je prav ta teden izbrala dve podjetji, ki bosta razvili vsak svojega, seveda še pred začetkom Artemide 3.

Video: Nasina novinarska konferenca

2. Nova vesoljska skafandra v razvoju

Sorodna novica Naslednji sprehod po Luni ne bo več kot "skakljanje zajčkov"

Zadeva ima že dolgo brado. Nasa je namreč dolga leta razvijala svoj hišni skafander za Luno, imenovan xEMU (več na povezavi desno). A projekt so pestile številne težave in zamude. Zato se je odločila zadevo prepustiti zasebnikom.

Izbrala je podjetji Axiom Space in Collins Aerospace, piše v sporočilu za javnost. Razvili bosta dva različna skafandra za t. i. vesoljske sprehode: tako za lunarne misije kot za Mednarodno vesoljsko postajo. Pogodba je vredna 3,5 milijarde dolarjev. Nasa bo družbama razkrila podatke, zbrane med razvojem xEMU-ja, končni produkt pa bo od obeh podjetij najemala. Podjetji bosta skafandre lahko ponujali na trgu. Takšen model je Nasa že uporabila pri vesoljskih ladjah, ko je npr. SpaceX-u pomagala razviti Crew Dragon in zdaj od njega najema prevoz na MVP.

Axiom in Collins sicer podrobnosti nista razkrivala.

Axiom Space z Naso že dolgo sodeluje. Med drugim je s Crew Dragonom izvedel že dve zasebni odpravi na Mednarodno vesoljsko postajo, načrtuje pa nič manj kot postavitev večmodularnega zasebnega odseka MVP-ja. V družbi sodeluje veliko nekdanjih Nasinih zaposlenih, med drugim nekdanji administrator Charles Bolden.

Collins Aerospace je družba s skoraj 70.000 zaposlenimi in številnimi produkti tako za vesoljsko kot letalsko industrijo. Prav Collins je izdelal skafandre za vesoljske sprehode astronavtov MVP-ja, ki so še v uporabi, a prepogosto v notranjosti puščajo vodo. Korenine pa segajo v Collins Radio Company iz 30. let prejšnjega stoletja, ki je izdelovala radijske oddajnike. Ima zanimivo zgodovino, ki jo je popeljala skozi številne združitve in nakupe, med drugim pa je z opremo sodelovala tudi pri programu Apollo in prvem pristanku človeka na Luni.

Video: Več o izbiri

3. V vesolju vse mirno

V petek ob 11.32 je bila z Bajkonurja v Kazahstanu izstreljena ruska raketa Sojuz-2.1a, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos*. Proti Mednarodni vesoljski postaji je poslala tovorno vesoljsko ladjo Progres MS-20. Ta se je dobre tri ure pozneje priklopila na MVP. Dostavila je 600 kilogramov goriva, 420 litrov voda, 30 kilogramov stisnjenega dušika in še 1458 kilogramov različnih potrebščin. Na MVP bo priklopljena 256 dni.

Že v sredo se je s postaje odklopila predhodnica, Progres MS-18, in zgorela v ozračju skupaj z 1,3 tone odpadkov.

^{* Spletne strani Roskozmosa niso dostopne razen s primerno nastavljenim VPN-jem. Tudi strani Nase iz Rusije očitno niso dostopne.}

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Posnetek priklopa

Roskozmos je raketo poimenoval Donbas in nanjo dodal zastavi dveh samooklicanih republik, ki sta sicer del Ukrajine in pod rusko okupacijo.

Roskozmos se je od začetka vojne začel preusmerjati iz pretežno civilnih v vojaške namene in kot organizacija glasno podpira ruski napad na Ukrajino v skladu s sloganom: "Vse za fronto, vse za zmago."

Vse od napada se vezi med Rusijo in zahodnimi državami tudi na področju vesolja pospešeno krhajo. Zahod stopnjuje sankcije, ki negativno vplivajo tudi na ruski vesoljski program, skupni projekti so ali zamrznjeni ali odpovedani. Le Mednarodna vesoljska postaja ostaja oaza miru in sodelovanja.

Sorodna novica Prihodnost Mednarodne vesoljske postaje zavita v temo

Vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin je sicer v zadnjem času dajal veliko izjav, ki so nakazovale, da bo Rusija končala tudi sodelovanje pri MVP-ju. Veliko svetovnih medijev je izjave vzelo zelo resno, zato smo bili priča množici naslovov, kako je konec enega največjih mednarodnih projektov v zgodovini tik pred vrati. A strokovnjaki so obenem opozarjali, da je Rogozin v zadnjih letih v eter izrekel že veliko majavih trditev in da je treba počakati na dejanja.

In res, sodeč po dejanjih bodo astronavti in kozmonavti še lep čas bivali skupaj na višini 400 kilometrov. Ne le to, program izmenjave vesoljeplovcev obeh strani se bo – tako kaže – nadaljeval. Rusi bodo pluli v Crew Dragonih, drugi partnerji pa v Sojuzih. ArsTechnica poroča, da se Roskozmos in Nasa dejavno pogajata o izmenjavi in da naj bi dogovor sklenila v roku dveh tednov. Tako naj bi kozmonavtka Ana Kikina še to jesen letela v Zmaju misije Crew-5, Frank Rubio pa v Sojuzu MS-22.

Vesolje – ali vsaj MVP – tako ostaja oaza miru ne glede na vojno vihro in ohranja upanje o relativni enotnosti človeštva pri prehodu v večplanetarno vrsto.

Pa čeprav Rusija uporablja misije na MVP za širjenje svojega pogleda na vojno v Ukrajini.

4. Marsovska sonda MAVEN se je izognila najhujšemu

Sorodna novica Sonda Maven prispela do Marsa, indijski Mangalyaan tik za petami

Sonda MAVEN, Nasina najnovejša pri Marsu, je doživela neugodno okvaro, ki bi jo lahko ugonobila, a se je vse dobro končalo, sporoča Nasa.

MAVEN je bil izstreljen leta 2013 in se leto pozneje utiril v orbito okoli Marsa. Namenjen je analizi Marsovega ozračja.

22. februarja letos je sonda utihnila. To se je zgodilo takoj po vnaprej načrtovanem ponovnem zagonu naprave IMU-1. IMU-1 je merilec vztrajnosti, s čimer je mogoče razbrati usmerjenost sonde. MAVEN ima dva, IMU-1 in IMU-2 kot rezervo.

Kmalu zatem se je stik s sondo vrnil. Inženirji so se nemudoma zatekli h klasični metodi popravila: ponovnemu zagonu računalnika. A glej ga zlomka, računalnik naenkrat ni znal razbrati usmerjenosti sonde niti z rezervnim IMU-jem.

Ker je eno glavnih vodil raziskovanja vesolja redundanca, ima MAVEN tudi rezervni glavni računalnik. Nanj so preklopili. To je bil ukrep v sili – in je deloval. Rezervni računalnik se je uspešno povezal z rezervnim merilcem vztrajnosti. Vse skupaj je trajalo uro in 18 minut.

Nasa je sicer že dalj časa načrtovala ugasnitev obeh IMU-jev, ker se jima uporabna doba izteka. Z oktobrom je nameravala MAVEN preklopiti na usmerjanje prek položaja zvezd. Po zapletu je postopek pospešila, novo programje je proti Marsu poslala prejšnjo soboto.

Sorodna novica Ko se je na Zemlji razvilo življenje, je Sonce Marsu odpihnilo atmosfero

Usmerjenost sonde je zelo pomembna, da lahko paneli sončnih celic proizvajajo dovolj električne energije in da antena moli proti Zemlji. Sonde, ki se ne obračajo, ne delujejo dolgo. Tako je bil tudi MAVEN tri mesece na robu predčasne upokojitve.

MAVEN je razkril enega izmed mehanizmov, kako Mars izgublja ozračje. Več v povezavi desno.

5. NA KRATKO:

6. Center Noordung pred počastitvijo desetletnice s prenovljeno razstavo

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga so v torek slovesno odprli prenovljene razstavne površine, ki so jih vsebinsko oblikovali zadnjih osem mesecev. Kot je povedal direktor centra Dominik Kobold, je prostor zdaj prvič v desetletni zgodovini zapolnjen v celoti, s čimer postajajo atraktivna in vsebinsko bogata institucija, poroča Slovenska tiskovna agencija. "Atraktivnost izkušnje različnih tematik vesolja, zanimivih za širšo javnost, temelji na izobraževalni vrednosti vsebine, ki se ji pridružujejo multimedijsko eksperimentalne aplikacije," je ob tem dodal direktor zavoda, ki ga letno obišče okoli 15.000 ljudi, nekoliko manj v času epidemije v zadnjih dveh letih.

Prenovljeni Center Noordung obsega sklop štirih razstav z dodanimi interaktivnimi elementi. V sklopu Umetnost znanosti kozmologije izpostavljajo ključne osebe in obdobja raziskovanja vesolja skozi celotno zgodovino človeštva, temu pa sledi prenovljena razstava o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovih sodobnikih, na katere je med drugim vplivalo tudi Potočnikovo delo.

Razstavni niz se zaključi s predstavitvijo skrivnostnega vesolja, statičnemu delu razstave pa so dodali razširjeno resničnost predstavitve kozmoloških modelov, gravitacijski tulec, zvoke sferne harmonije, ki jo ustvarja vesolje, in različne interaktivne videovsebine.

Sorodna novica Mavretič, inženir Voyagerja: Zemlja ni večna, treba je raziskovati vesolje

Sorodna novica Astronavt Bresnik med vesoljskim sprehodom čakal na rojstvo hčerke

V sklopu Slovenija v vesolju se na videozidu predstavlja slovenski vesoljski sektor, podjetja s produkti, ki so povezani z vesoljsko panogo. V Obzorjih kozmosa je prikazano življenje v vesolju z originalnim astronavtskim kombinezonom Randolpha Jamesa Bresnika, predstavljeni so pomen vesoljskih teleskopov in raket za raziskovanje ter skrivnosti Lune in Marsa.

Na ogled je tudi umetniška multimedijska instalacija Potovanje v vesolje zavesti, kjer se skozi abstraktno avdio-vizualni avtorski videoobiskovalci poglobijo v svojo zavest, s pomočjo možganskih senzorjev pa odzive frekvence možganskih valov pretvarjajo v personalizirano grafično projekcijo možganske slike.

Sorodna novica Foto: V Vitanju se je začela kulturalizacija vesolja

Nekoč je bil KSEVT

Nekdanje Kulturno središče vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki je pred desetimi leti nastalo kot središče kulturizacije vesolja na pobudo umetnikov Mihe Turšiča in Dragana Živadinova, na kar je spomnil tudi vitanjski župan Slavko Vetrih, od prestrukturiranja leta 2017 v imenu države kot ustanovitelja upravlja gospodarsko ministrstvo.

Kot je povedal Kobold, je zagotavljanje zadostnega obiska ključna želja tako lokalne skupnosti kot zavoda, to pa zagotavljajo s stalnim razvojem in uvajanjem novosti. Na takšen način zagotavljajo tudi svoj obstoj, saj doslej nikoli niso prejeli kakšnih večjih finančnih sredstev za postavljanje razstave.

Financirajo se s pomočjo javnih sredstev, plačljivih dejavnosti ter dodatnega dela pri evropskih in nacionalnih projektih. "Na ta način gre nekoliko počasneje, a so zato naši temelji nekoliko trdnejši. Od leta 2019 rastemo tako po prihodkih kot po številu zaposlenih. Samo lani smo z lastnimi ustvarjenimi sredstvi prekoračili delež javnega financiranja, skupna realizacija pa se je približala pol milijona evrom," je dejal Kobold in povedal, da so v prenovljeno razstavo vložili 180.000 evrov, v kar pa ni všteto njihovo lastno delo.

Odprtja sta se udeležila tudi predstavnik vesoljskega sektorja in direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik, namesto napovedanega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pa njegova državna sekretarka Polona Rifelj. Oba sta med drugim napovedala, da se Sloveniji obeta nov preboj v vesolje, saj bodo po dveh satelitih v letu 2020 letos v višje orbite poslali še tretjega, medtem ko je v pripravi tudi že četrti, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

7. FOTO: Bleščeča druščina

Ta teden izpostavljamo Hubblovo fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6558, ki je 23.000 svetlobnih let stran v ozvezdju Strelca. Odkrita je bil sicer že leta 1748. Kroglaste zvezdne kopice so goste skupine od desettisočev do milijonov zvezd.

8. SKOK V ZGODOVINO: Falcon 9, prvič

Na ta dan pred 12 leti je bila prvič izstreljena raketa, ki kroji zgodovino. 4. junija 2010 je s Cape Canaverala švignil prvi Falcon 9 v različici v1.0, ki je skupno poletela le petkrat. V orbito je ponesel okleščen prototip tovorne vesoljske ladje Dragon.

V skladu z vizijo Elona Muska so želeli preizkusiti tehnologije za večkratno uporabnost. Prvi stopnji so dodali padalo. A stopnja je razpadla med vrnitvijo v ozračje prej, kot bi se padalo lahko odprlo.

Kljub temu je bila izstrelitev uspešna, SpaceX pa je zgolj dve leti pozneje postalo prvo podjetje, ki je z lastno, zasebno vesoljsko ladjo oskrbelo Mednarodno vesoljsko postajo, pet let pozneje pa še opravilo prvi pristanek stopnje rakete po orbitalnem poletu.

Odtlej marljivo razvija tehnologije za večkratno uporabo raket in s cenovnim pritiskom spreminja svetovno izstrelitveno industrijo. In medtem ko drugi igralci hitijo zagotavljat svoje različice Falcona 9, SpaceX že proti nebu moli pošastno velik izstrelitveni sistem Starship, kjer bo večkrat uporabna tudi druga stopnja, in bo ali sprožil revolucijo poletov v vesolje ali pa nemara ugonobil podjetje. A vsega tega brez prvega uspešnega poleta Falcona 9 ne bi bilo. Spodaj sta kratek videoposnetek dogodka in prikaz, kako drugačna je tedaj bila raketa.

NA VIDIKU:

Sobota, 4. junij - New Shepard - NS-21

Nedelja, 5. junij - Dolgi pohod-2F -

Torek, 7. junij - Falcon 9 - Nilesat-301

Petek, 10. junij - Falcon 9 - Dragon CRS-25