1. Webb je poravnan

Vesoljski teleskop James Webb je poravnan, je v četrtek sporočila Nasa. Njegova zrcala in vsi instrumenti proizvajajo ostre posnetke, kolikor le uklon omogoča. Ostrina je presegla tudi "najbolj optimistična pričakovanja", trenutno je omejena samo še z dejansko velikostjo teleskopa. Instrumenti torej niso ozko grlo. Naslovna fotografija članka prikazuje posnetke vseh posameznih instrumentov, na njih so lepo vidna področja Velikega Magellanovega oblaka.

Poravnavanje je imelo sedem faz, trajalo je več mesecev. V tem času so se instrumenti tudi precej ohladili in dosegli delovno temperaturo – ne pa še končne. Zdaj jih bodo dva meseca pripravljali na celovito uporabo. To so kompleksne naprave in inženirji se želijo prepričati, da je vse na mestu.

Webb je bil v vesolje izstreljen lanskega božiča na raketi Ariane 5. En mesec je potrošil za pot do točke L2 sistema Sonce-Zemlja, ki je 1,5 milijona kilometrov stran. Pravkar teče približno pet mesecev za postavljanje in umerjanje naprave. Ko bo to končano, sledi najmanj deset let znanstvenih opazovanj vesolja v infrardeči svetlobi.

2. En Zmaj dol, drugi gor

V ponedeljek po našem času se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) odklopila vesoljska ladja Crew Dragon – in dobrih 16 ur pozneje padla v Atlantski ocean pri Floridi. Z njo so prispeli štirje zasebni astronavti – Michael López-Alegría, Larry Connor, Ejtan Stibe (Eytan Stibbe) in Mark Pathy – ter 90 kilogramov tovora. Tako se je končala prva povsem pridobitna misija na Mednarodno vesoljsko postajo, poimenovana Axiom-1 (Ax-1). Plačali so jo zasebniki, izvedla sta jo zasebni družbi Axiom Space in SpaceX v sodelovanju z Naso.

Načrtovana je bila za enajst dni in zaradi neugodnega vremena podaljšana na 17, nad čimer se vesoljeplovci, ki so za to odšteli desetine milijonov dolarjev, najbrž niso pritoževali. Na postaji sicer niso bili zgolj turisti, temveč so marsikaj opravili v imenu znanosti in tehnologije. Načrtovanih je še več takšnih misij. Ne le to, podjetje Axiom Space namerava na MVP pritrditi kar tri zasebne module, začenši z letom 2025. Te načrte sicer majejo skrhani odnosi z Rusijo.

Axiom Space je sicer ta teden z Vesoljskim centrom Mohameda bin Rašida podpisal pogodbo o dostavi astronavta Združenih arabskih emiratov prihodnje leto v Crew Dragonu oziroma na misiji Crew-6. Prvi astronavt ZAE v vesolju je sicer bil Hazzaa Ali AlMansoori leta 2019 (poglavje 3).

Video 1: Odklop

Video 2: Vrnitev

Zgolj prgišče dni pozneje, v sredo, pa je SpaceX poskrbel za novo dostavo posadke na MVP v okviru misije Crew-4. Raketa Falcon 9 je s Cape Canaverala odletela v torek ob 21.52 ter proti postaji poslala vesoljsko ladjo Crew Dragon – Freedom. Priklop je sledil 16 ur pozneje, sporoča Nasa. Iz kapsule so prišli Nasini astronavti Kjell Lindgren, Bob Hines, Jessica Watkins in Esina Italijanka Samantha Cristoforetti. Na postaji bodo predvidoma do septembra.

Na MVP-ju so sicer že prisotni člani 67. odprave: Raja Chari, Thomas Marshburn in Kayla Barron (Nasa) Matthias Maurer (Esa); na ruskem odseku pa Oleg Artemjev, Sergej Korsakov in Denis Matvejev.

Crew Dragoni so do zdaj na MVP s posadko poleteli šestkrat, enkrat brez nje. Izkazali so se za zanesljiv transport v zadovoljstvo ZDA.

Video 3: Izstrelitev

Video 4: Približevanje in priklop

3. Vesoljski sprehod s sovjetsko zastavo

Kozmonavta Artemjev in Matvejev sta v četrtek opravila 7 ur in 42 minut dolg vesoljski sprehod, piše ruska državna družba TASS. Večinoma sta se ukvarjala z Evropsko robotsko roko, med drugim sta odstranila toplotno izolacijo in jo s tem osvobodila. Robotska roka, ki je prispela na MVP skupaj z Nauko lansko poletje, se je prvič premaknila. Sodelovanje v orbiti se očitno nadaljuje.

Sta pa kozmonavta naredila še nekaj, kar je naletelo na neodobravanje v zahodnem svetu. Med vesoljskim sprehodom sta razvila repliko zastave, ki so jo maja 1945 razvili sovjetski vojaki v Berlinu, in je podobna zastavi Sovjetske zveze. To so počeli v pripravah na praznovanje dneva zmage, spomina na konec 2. svetovne vojne.

Video: Posnetek vesoljskega sprehoda

3. Hitra ponovna uporaba Falcona 9

V petek ob 23.27 po našem času je raketa Falcon 9 poletela s Cape Canaverala na Floridi (ZDA). V nižjo Zemljino tirnico je ponesla 53 satelitov Starlink. Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Do zdaj je poletela in pristala šestkrat. Nazadnje je bilo to 8. aprila, torej pred zgolj tremi tedni – prav na zgoraj omenjeni misiji Ax-1(poglavje 2).

Sateliti Starlink so namenjeni hitremu satelitskemu dostopu do medmrežja. Na nebu jih je že dva tisoč, kmalu jih bo mnogo več. Velike konstelacije načrtujejo tudi konkurentje, med njimi Amazon, ki je v ta namen pred kratkim sklenil enega največjih raketnih poslov v zgodovini (poglavje 4).

Video: Posnetek dogodka

4. Dve kitajski izstrelitvi v enem tednu

Tako dobro kot SpaceX-u gre očitno samo še Kitajcem. Seveda je treba upoštevati dejstvo, da so država, in to ogromna, a vseeno so njihove izstrelitve posejane zelo na gosto. Ta teden so bile kar tri.

V petek ob 6.11 po našem času je z izstrelitvenega središča Džvičvan (Juiquan, severozahod Kitajske) poletela raketa Dolgi pohod-2C. V načrtovano tirnico (ni navedeno, katero) je ponesla satelita Siwei 01 in Siwei 02. Namenjena sta pridobitnim storitvam opazovanja Zemlje, piše državna družba Šinhua (Xinhua).

42 metrov visoki in dvostopenjski Dolgi pohod-2c zmore v nižjo Zemljino tirnico ponesti dobre štiri tone tovora. Ženeta ga tekoči hidrazin in dušikov tetraoksid.

Video 1: Kratek videopovzetek dogodka

Sorodna novica Kitajska prvič izstrelila raketo v vesolje z morja

V soboto ob 5.30 po našem času pa je z morske platforme poletela raketa Dolgi pohod-11. V načrtovano tirnico je oddala pet satelitov Jilin-1 Gaofen, po navedbah Kitajcev namenjene opazovanju Zemlje za namene prostorskega načrtovanja in odzivov na naravne nesreče, spet navaja Šinhua.

Dolgi pohod-11 je 20,8 metra visoka raketa z maso 58 ton in potiskom ob vzletu 120 ton. V nižjo Zemljino tirnico lahko dostavi do 700 kilogramov tovora. Ima štiri stopnje na trdo gorivo. Njena posebna vloga? Čaka lahko v skladišču in poleti v roku 24 ur, kar je še posebej pomembno za vojaške potrebe. Od leta 2015 je uspešno poletel 13-krat.

Video 2: Kratek videopovzetek dogodka

5. Konec teleskopa SOFIA

Nasa in in nemška vesoljska agencija DLR sta se odločili program SOFIA poslati v pokoj. SOFIA je 2,7-metrski infrardeči teleskop, ki je letel na boeingu 747SP. Opazovanja so potekala osem let. Program je bil v zadnjih letih že večkrat črtan iz proračuna Nase in nato v zadnjih trenutkih oživljen. Poslednji udarec mu je zadalo poročilo Ameriške akademije znanosti za astronomijo in astrofiziko, ki pravi, da je izkupiček glede na vložek premajhen, in nenavaden program gre v zgodovino.

Poleg tega je SOFIA pred kratkim dobila veliko konkurenco s prihodom Jamesa Webba, ki je prav tako infrardeči teleskop. Je pa res, da se SOFIA lahko pohvali s polarimetrijo, merjenjem polarizacije prejete svetlobe, česar na Webbu ni.

Opazovanje vesolja v infrardeči svetlobi s tal je zelo omejeno zaradi ozračja, še posebej vodne pare v njem, ki ustavlja omenjene valovne dolžine. SOFIO je zato letalo poneslo na višino med 11 in 14 kilometri, tako da je bilo 99 odstotkov vodne pare spodaj. SOFIA je imela šest instrumentov, našteti so tukaj.

6. Čang'e 7 bo pristal na južnem polu Meseca

Kitajska je razkrila nekaj podrobnosti svoje prihodnje lunarne misije Čang'e 7. Poslala jo bo na južni pol Meseca. Tam bodo iskali vodni led in druge surovine, premerjali topografijo in "vremenske" razmere, sporoča Kitajska nacionalna vesoljska administracija (CNSA). Inženirji razmišljajo, ali naj v rover vključijo vrtalni stroj.

Južni pol so izbrali tako zaradi zalog vodnega ledu, ki tam dokazano obstajajo, kot zaradi stabilne sončne osvetlitve, ki zagotavlja zanesljivo proizvodnjo električne energije.

Drugod po Luni se dan in noč menjujeta na 14 dni. Noč je posebej uničujoča, saj temperature padejo daleč pod minus sto stopinj Celzija, kar je lahko uničujoče za elektroniko, in baterija mora vzdržati.

Sorodna novica Kitajska sonda se je na Zemljo vrnila z Luninimi kamninami

Temperature med nočno in dnevno stranjo se razlikujejo za 300 stopinj Celzija, navaja CNSA.

Čang'e 7 bo predvidoma izstreljen leta 2024.

Medtem za predhodnika, Čang'e 6, še niso izbrali mesta pristanka (izstreljen pa bo istega leta). Šestica je skorajda kopija petice, Čang'eja 5, ki je leta 2020 na Zemljo pritovoril vzorec Meseca (povezava desno).

Kitajski lunarni program se je začel leta 2004. Do zdaj so izstrelili kar pet robotskih sond. Čang'e 4 je kot prvi pristal na oddaljeni strani Meseca leta 2019. Rover te misije še vedno deluje.

7. NA KRATKO:

8. FOTO: Ingenuity posnel pristajalno opremo

Marsovski helikopterček Ingenuity leti že več kot eno leto, opravil je 27 poletov, kar je precej več od sprva načrtovanih petih poletov v 30 dneh.

Na predzadnjem poletu 19. aprila mu je uspelo v objektiv ujeti pristajalno opremo, ki je njega in rover Perseverance pripeljala do tal 18. februarja 2021. Posnetek je dragocen za inženirje, ki jih zanima, kako je preživel vroči spust, sporoča Nasin institut JPL. Analiza še poteka. Za zdaj kaže, da je zaščitni premaz na hrbtnem poklopu še dober, vsi vidni kabli, na katerih je visel rover, so celi in tudi padalo je videti nepoškodovano. Čeprav je to bil najmasivnejši tovor, dostavljen na Mars do zdaj.

9. FOTO: Angelska krila v vesolju

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila posnetek dveh galaksij v postopku združevanja. Nenavadna oblika je izvor vzdevka Angelska krila, uradni naziv pa je VV689.

10. SKOK V ZGODOVINO: Prvi uspešen ameriški pristanek na Mesecu

Na ta dan pred 56 leti, 30. maja 1966, je bila na raketi Atlas-Centaur izstreljena ameriška sonda Surveyor 1. 2. junija je pristala na Luni s pomočjo retromotorjev v Oceanu neviht (Oceanus Procellarum). To je bil prvi ameriški pristanek na Zemljinem naravnem satelitu oziroma na katerem koli nebesnem telesu, medtem ko so smetano prvega v zgodovini štiri mesece poprej pobrali Sovjeti s sondo Luna 9 (poglavje 9).

Surveyor 1 je velik tri metre, pri izstrelitvi je imel maso ene tone, 300 kilogramov ob pristanku. Gnala ga je električna energija iz slabega kvadratnega metra sončnih celic. Energijo je shranjeval v baterijah na srebro in cink.

Temeljni namen Surveyorja 1 – pa tudi celotnega programa Surveyor – so bile priprave na prihod človeka na Luno. S prvim so preverili, ali je sploh mogoče pristati. Znanstveniki so domnevali, da je lunarni prah mehek in prhek in da se bo vesoljsko plovilo vanj ugreznilo. Surveyor je tako na pristajalnih nogah imel merilnike sil ob pristanku. To je bil tudi edini znanstveni instrument na krovu. Seveda so se strahovi znanstvenikov izkazali za neutemeljene. Sicer pa je bil opremljen z dvema TV-kamerama, ena bi morala snemati spust, pa ga ni; druga je snemala panorame. V nekaj dneh je nastalo več kot deset tisoč fotografij. Nato so zaradi težav z baterijo napravo ugasnili. Čez slabo leto dni so jo znova prižgali za kakršnih 12 ur, takrat je nastalo še okoli tisoč posnetkov.

Program Surveyor je obsegal sedem sond, pet jih je pristalo, dve sta se raztreščili. Trajal je do leta 1968, torej globoko v program Apollo, ki je potekal vzporedno. In na neki točki sta se simbolično združila. Sondo Surveyor 3 sta namreč leta 1969 na Luni obiskala astronavta Alan Bean in Pete Conrad, člana odprave Apollo 12. To je do zdaj edini človeški obisk robotske sonde na drugem nebesnem telesu sploh.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Posnetki s površja

NA VIDIKU:

Nedelja, 1. maj, – Crew Dragon – vrnitev odprave Crew-3

Nedelja, 1. maj, – Electron – There and back again

Četrtek, 5. maj, – Falcon 9 – Starlink