1. Starliner se je vrnil

Vesoljska ladja CST-100 Starliner je opravila svojo prvo misijo (OFT-2) na Mednarodno vesoljsko ladjo (MVP), sporoča Nasa. Posadke ni bilo. S tem sta proizvajalec Boeing in najemnik Nasa preizkusila delovanje ladje pred prvo dejansko odpravo s posadko. A tudi tokrat je nekaj sistemov zatajilo.

Misija se je začela prejšnji petek z izstrelitvijo na raketi Atlas V (poglavje 2). 26 ur pozneje se je Starliner priklopil na MVP, že prisotna posadka postaje ga je odprla in vanj vstopila (tudi ruski del). Odklop je sledil ta četrtek in okoli štiri ure pozneje še pristanek na trdnih tleh kompleksa White Sands v ameriški zvezni državi Nova Mehika.

Video: Vrnitev iz tirnice

Nasa in Boeing sta s šestdnevno misijo zadovoljna, vsi zastavljeni cilji so bili doseženi. Preizkusili so sisteme, izvedli želene manevre in prišli varno nazaj. Sicer ne brez težav. Več potisnikov tako za dvig orbite kot obračanje je odpovedalo, poleg tega je v sistem za vzdrževanje temperature zašla vlaga. Nekoliko težaven je bil tudi priklop. Sledi več mesecev preverjanja telemetrije in nato odločitev za prvi polet s posadko. Kdaj bo ta, še ni znano.

Starliner je takšno misijo poskušal opraviti že leta 2019, a ni dosegel MVP-ja. Med poletom so odkrili kup hudih napak. Sledili so skoraj dve leti popravil in prilagoditev. Na izstrelišče se je vrnil lansko poletje, a zaman, saj so odkrili zataknjene ventile na pogonu. V tretjem poskusu je le uspelo. Boeing je za popravila, prilagoditve in OFT-2 potrošil lastnih 600 milijonov dolarjev.

Starlinerja je naročila Nasa v okviru programa za pridobitne polete s posadko (Commercial Crew) in zanj odštela 5,1 mrd. dolarjev. Starliner ostaja v Boeingovi lasti, Nasa bo zgolj najemala storitev dostave ljudi na Mednarodno vesoljsko postajo.

Boeing precej zaostaja za tekmecem, SpaceX-om, in vesoljsko ladjo Crew Dragon, ki že več let redno vozi astronavte v orbito. A tudi Zmaj zgodaj v programu ni bil ravno idealen. Po prvem testnem poletu je med rednim talnim testom kratko malo eksplodiral, veliko dela je bilo tudi s padali.

A Nasa je na koncu zadovoljna, da je za razmeroma malo denarja dobila kar dve vesoljski ladji, čeprav zasebni. Z njima se je končalo "sušno" desetletje po koncu programa Space Shuttle.

CST-100 Starliner je širok 4,6 metra, ima maso 13 ton, 11 kubičnih metrov uporabne prostornine in lahko teoretično dostavi do sedem ljudi. Uporaben naj bi bil do desetkrat. To bo sicer preverila praksa.

2. Falcon 9 v nebo

V sredo ob 20.35 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena SpaceX-ova raketa Falcon 9 v okviru misije Transporter-5. V nižjo Zemljino tirnico je ponesla kar 59 satelitov, a ne Starlink. Gre za vrsto izstrelitve, kjer si isto raketo delijo različni naročniki (t. i. ride share).

Prva stopnja se je po približno desetih minutah poleta vrnila na izstrelišče in uspešno pristala. To sta bila osmi polet in pristanek te stopnje, med drugim je v preteklosti dvakrat poslala vesoljsko ladjo Crew Dragon proti Mednarodni vesoljski postaji.

Video: Posnetek izstrelitve

3. InSightu trda prede

Sorodna novica InSight je na Marsu, prvi pristanek po šestih letih

Nasina sonda InSight bo še letos ugasnila, sporoča Nasa. Panela sončnih celic sta namreč tako zaprašena, da je proizvodnja električne energije upadla za kar 90 odstotkov. Do jeseni bodo ustavili vse znanstvene dejavnosti, enkrat proti koncu leta pa bo poslala zadnji signal.

InSight je meteorološka in seizmološka merilna postaja na Marsu. Od pristanka leta 2018 skrbi za dnevno vremensko napoved in posluša tresenje tal. Doslej je zaznala že več kot 1300 potresov, nazadnje 5. maja s peto magnitudo. Prek poslušanja potresov lahko znanstveniki sklepajo o notranji strukturi planeta. Ključna ugotovitev? Skorja planeta je tanjša od pričakovane in naj bi bila dodatno stratificirana. Če je sestavljena iz dveh plasti, je debela 20 kilometrov; če je iz treh, pa 37 kilometrov. Marsov plašč sega do 1560 kilometrov globine. V sredini planeta je staljeno jedro s polmerom 1830 kilometrov.

InSight je bil načrtovan za eno marsovsko leto (skoraj dve zemeljski) in je že dosegel večino načrtovanih ciljev, poudarja Nasa.

En eksperiment je sicer spodletel. To je bil "krt", kovinska palica, ki bi se morala s tolčenjem in tresenjem prebiti do nekaj metrov globine in pri tem meriti toplotni pretok v tleh. Ni se. Marsovski pesek se je izkazal kot presipek, ponujal je premalo trenja, in krt je ostal na površju.

Sorodna novica Stari Opportunity za vedno utihnil v "viharju epskih razsežnosti"?

InSightova panela sončnih celic sta od začetka proizvajala okoli pet tisoč vatnih ur na marsovski dan. S tem bi lahko električna pečica pekla uro in 40 minut, ponazarja Nasa. Danes proizvajata le 500 vatnih ur na sol, kar bi pečico poganjalo deset minut. Proizvodnja ves čas upada, zato naj bi že čez nekaj dni ugasnili vse instrumente, ki niso povezani s seizmologijo.

Če bi veter očistil zgolj četrtino panelov, bi lahko InSight normalno nadaljeval. A Nasa na to ne računa, bolj verjetno bodo peščeni viharji nanesli še več prahu in sondo dokončno ugonobili, tako kot so to storili s starima roverjema Spirit in Opportunity (povezava desno).

Marsikdo se najbrž vpraša, zakaj tako drage naprave ne vključujejo mehanizmov za očiščenje sončnih celic, recimo robotskih metlic. Najbrž bi stale manj kot nova misija na Mars.

4. NA KRATKO:

5. FOTO: Staro in mlado skupaj

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice Lilier 1. Oddaljena je 30.000 svetlobnih let, je pa zgolj 2600 svetlobnih let od središča Galaksije. Ker jo zakrivajo oblaki prahu, jo v očesu vidni svetlobi težko opazujemo, zato pa toliko lažje v infrardeči. Tako lahko izvemo, da kopica vsebuje mešanico zelo starih zvezd, tudi do 12 milijard let, in tudi novih zvezd. Z 2,3 milijona mas Sonca spada med najbolj masivne kroglaste zvezdne kopice.

NA VIDIKU:

Sobota, 26. 5., ob 18.00 - Artemis 1 novinarska konferenca

Sreda, 1. junij - Nasa bo razkrila skafander za sprehode po Mesecu

Petek, 3. junij - Sojuz-2.1a - Progres