Ustavno sodišče je o zadevi odločilo na začetku tega meseca, potem ko je Sodišče EU-ja aprila razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov, ki je bila podlaga za sporne člene v slovenski zakonodaji.

Urad informacijske pooblaščenke je sporočil, da je sodišče ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov, tako z vidika posega v pravice državljanov, ki niso dali povoda za takšen poseg, kot z vidika neobrazloženosti razlogov za relativno dolgo hrambo podatkov.

Podatki o telefonskih storitvah so se do zdaj hranili za obdobje 14 mesecev, hranjenje prometnih podatkov pa ni bilo omejeno na zgolj huda kazniva dejanja.

"Ustavno sodišče je prepoznalo pomen varstva osebnih podatkov v odnosu do modernih komunikacijskih tehnologij, še posebej ko so te uporabljene s strani samih državnih organov oziroma za namen izvajanja njihovih pristojnosti," so odločitev pospremili v uradu, kjer so marca lani sprožili ustavno presojo spornih členov zakona.

Hramba podatkov kot del vojne proti terorizmu
Direktiva, ki jo je pred kratkim razveljavilo EU-sodišče, je bila sprejeta leta 2006 kot odziv na teroristične napade v Londonu in Madridu. Tedaj so jo pompozno najavili kot enega glavnih ukrepov v boju proti terorizmu.

Direktiva je bila v slovensko zakonodajo prenesena leto dni pozneje, in sicer v zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Čeprav je direktiva dovoljevala hrambo podatkov od 6 mesecev do dve leti, sta takratna minister za pravosodje Lovro Šturm in vodja direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša predlagala dveletno obdobje shranjevanja podatkov, kar so poslanci potrdili.

Dve leti pozneje je pristojno ministrstvo s popravkom ZEKoma hrambo skrajšalo na 14 mesecev za telefonske klice in osem mesecev za podatke o spletni komunikaciji.