Mladi razmišljajo, da bi promet v naslednjih desetletjih kazalo načrtovati pod zemljo, in ne po zraku. Ker bo tako manj gneče in manj moteče za naravo. “Ljudje bomo hoteli gledati naravo, zato bomo promet, logistiko in smeti prestavili pod zemljo, kjer nam ne bodo v napoto,” razmišlja Mitja, dijak Gimnazije Celje Center, kjer je ekipa poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X organizirala razpravo o mestih prihodnosti.

Promet je seveda ena izmed ključnih dilem za prihodnost, množičnejša selitev v zrak ali pod zemljo je bolj ali manj še v domeni futurističnih razmislekov. Za zdaj se zdi najbolj realna verjetnost, da bodo tudi po naših cestah v bližnji prihodnosti švigala avtonomna vozila.

Avtonomna vozila in koristi za pešce
Arhitekt Petr Vorlik s praške arhitekturne fakultete je optimist: “Mesta bodo v prihodnosti boljša za življenje. Čutimo lahko pritisk za preoblikovanje javnih prostorov, ljudje si prevoze delijo, prihajajo električni avtomobili in tudi samovozeči avtomobili, taka vozila pa lahko v mestu upravljamo drugače. Če jih upravlja človek, imamo težave s parkirnimi prostori in obvladovanjem prometa, če pa jih bo upravljala umetna inteligenca, bi bili lahko bolj zgoščeni in centralno organizirani, saj lahko taki avtomobili komunicirajo med seboj. To bi prineslo precej več prostora pešcem.”

Tehnologija vpliva na naše gibanje v mestih na očitne načine, torej z uvajanjem novih zmogljivosti v prevozna sredstva, hkrati pa vpliva tudi na naše dojemanje prostora. Roberta Marcaccio, ki pri londonskem arhitekturnem združenju DSDHA proučuje skupne prometne prostore, opozarja, da je tudi navigacija s pametnimi telefoni spremenila naše premikanje po mestu: “Upoštevati moramo stvari, ki se zdijo kratkotrajne, minljive, denimo premikanje ljudi in dobrin. Uporabljamo tehnologijo za iskanje pravih poti po mestu, ne več le naših čutov. Vse to zelo spreminja naše dojemanje okolja in interakcijo z njim, spreminja tudi naš način življenja v mestih. Takim stvarem se moramo posvečati in jih upoštevati.”

Vpliv tehnologij na človeške in družbene odnose
Čeprav bodo tehnologije za osebno rabo vse bolj prisotne v naših vsakodnevnih življenjih, pa so to še vedno individualne odločitve – uporaba tehnologij za vsakega posameznika nosi drugačno vrednost. Drugače pa je s sistemi, ki vplivajo na mesto in družbo kot celoto, denimo sistemi pametnih mest. Tam bodo družbeni konsenzi nujni. “Najboljše zagotovilo za pametna mesta je transparentnost, jasen prikaz prednosti rešitev. Sprejete naj bodo le tiste rešitve, ki jim bodo meščani zaupali,” razlaga dr. Gregor Papa, raziskovalec in vodja odseka za računalniške sisteme na IJS.

Zaupanje pa se ne more vzpostaviti brez vsaj osnovnega razumevanja tehnologij in njihovega pomena. Razprave o njih so bistvene že samo zaradi strahov, ki se ob srečevanju z novimi sistemi hitro pojavijo. Dr. Christa Sommerer je intermedijska umetnica in profesorica v Linzu. Ukvarja se z umetno inteligenco.“Včasih zelo močna terminologija, na primer Življenje 3.0, Človek 2.0, tehnična singularnost, preveč vpliva na javno mnenje in tudi na človeške strahove. Mislim, da se moramo bolj osredotočiti na dejstva kot na špekulacije. Velikokrat se zgodi, da ljudje, ki razvijajo neko tehnologijo, pozabijo, kaj ta pomeni za širšo družbo. Pozabijo na to, kako jo bodo ljudje uporabljali. Naj omenim samo selfije. Tehnologija omogoča fotografiranje samega sebe, a se je iz tega razvila kultura selfijev, ki ima tudi številne negativne posledice.”

O vplivu tehnologij na medčloveške odnose razmišlja tudi dr. Marko Grobelnik, strokovnjak za različne vidike umetne inteligence, sicer pa raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na IJS in digitalni glasnik Slovenije.

“Na mesto moramo gledati kot na organizem, kot na večplasten sistem. Nove tehnologije odpravljajo manualne zaposlitve, napredek sili k ustvarjalnim poklicem. Transport bo bistveno lažji. To, kar ni jasno, je, kako se bodo razvijali meddružbeni odnosi. Zdaj ima zelo majhen del družbe vpliv na globalni svet. Če se bo svet razvijal še naprej v to smer, imamo lahko čez sto let globalno diktaturo. To vidimo skozi naša vsakdanja življenja, Google je postal jezik, ki ga vsi govorimo. Vse skupaj nadzorujejo štiri velika podjetja, to vodi k diktaturi. Morda pa se bodo mesta in svet drugače organizirali. Futurologi radi uporabljajo teorijo, da se bo svet razcepil na tehnološko napredne gike in tiste, ki bodo šli povsem nazaj k naravi. Veliko jih že danes skuša živeti blizu naravi, a jih nič ne moti, da svoj življenjski slog posredujejo v svet ob pomoči pametnih telefonov. Ni tako preprosto, da človek postane puščavnik.”

Antropolog in strokovni sodelavec Frekvence X dr. Dan Podjed dodaja: “Dejstvo je, da moč od držav vseh bolj prevzemajo mesta in korporacije. Najbolj me skrbi, da mesta prihodnosti ne bodo več v interesu ljudi, ampak kapitala.”

Nazaj k naravi
Dr. Laura Gatti je italijanska krajinska arhitektka, ki je z rastlinjem opremila sodobne bloke v Milanu. Ukvarja se z agronomijo in izbiro zelenja za javne površine. Prepričana je, da je za mesta edina pot v prihodnost povezovanje narave z mestno okolico: “Tako kot v Italiji imate tudi v Sloveniji veliko zgodovinske dediščine, iz katere se lahko učite. Veliko je dreves, ki bi lahko bila uporabna v urbanih okoljih, drevesa moramo prinesti v svoja življenja in jim omogočiti pogoje, da bodo lahko rasla in delovala v prihodnosti. Združevanje narave in urbanega življenja je ključno za prihodnost, celo kmetijstvo mora biti del tega. Absolutno združevanje, ne pa ločevanje na človeka in naravo. Tega ni tako težko storiti.”

Dr. Theresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu, je med gostovanjem v Sloveniji dejala, da se ji zdi naša hrana izjemno kakovostna v primerjavi z ameriško: “Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, težave bodo z onesnaženjem, centralizacijo in nadzorom nad prehransko verigo. V številnih delih sveta je to že zdaj najpomembnejši problem, saj njihovo preskrbo s hrano nadzorujejo zunanje korporacije, ki pa nimajo vedno enakih interesov kot ljudje. Zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano.”

Čebelnjaki prihodnosti
Celjski gimnazijci kot zelo dobro alternativo vidijo urbano čebelarstvo. “Sem ljubiteljski čebelar, večino idej dobim v naravi, ko sedim pred čebelnjakom. Čebele nas lahko za prihodnost naučijo sodelovanja, kako skupina deluje kot družina,” razmišlja 17-letni Anej.

Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet?

“Daj, kolikor vzameš. In vse bo dobro,” veli star maorski pregovor. V razpravi z gimnazijci je sodeloval tudi fizik in glasbenik Janez Dovč, avtor predstave o Nikoli Tesli. Njegova vizija boljšega življenja v družbenih čebelnjakih prihodnosti je preprosta: "Manj dražljajev, manj hrupa, manj reklam. Minimalizem. Več umirjenosti. Tako bomo prihranili notranjo energijo."

Dobrodošli na poti naprej in nazaj v prihodnost!

Avdio: Celotna oddaja

*Mesta prihodnosti je poseben projekt Vala 202 ob 10-letnici poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X. V petih delih posebne radijske nizanke in podkasta podrobno analizirajo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z dijaki bodo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.

Video povzetek