Najnovejše eksperimentalno področje je Oxitec za svoje komarje našel v brazilskem mestu Piracicaba, saj so v Braziliji po več uspešnih poskusih kot v prvi državi na svetu dobili dovoljenje za komercialno vzrejo in izpuste genetsko modificiranih (GM) komarjev, piše New Scientist. Tu se njihovi v laboratoriju vzrejeni komarji zdaj borijo proti vročici denga.

Kako to poteka? Podjetje se je za zdaj osredotočilo na vrsto Aedes aegypti, ki prenaša dengo, vsi izpuščeni komarji pa so samci. V laboratoriju so jih gensko spremenili tako, da na potomce prenesejo gen, ki za razvoj ličink v odraslo fazo potrebuje antibiotik tetraciklin. Ta je v laboratorijih sicer precej vsakdanja zadeva, nikakor pa ne v naravi. Ličinke tako poginejo, še preden se razvijejo v odraslo žival.

Da bi lahko lažje sledili deležu populacije, na katero se je prenesel uničujoči gen, se ličinke pod ultravijolično svetlobo tudi obarvajo rdeče. Na strateških mestih v Piracicabi so tako pustili lonce z vodo, kamor samice odlagajo jajčeca, zato je odčitavanje zelo preprosto. Po besedah direktorja Oxiteca Hadyna Parryja, nekoč je delal v genetskem velikanu Syngenti, 50 odstotkov ličink v sledilnih loncih že vsebuje omenjeni gen.

Številke so obetavne
Obljube podjetja so zato velike in izsledki jih podpirajo. Britanci namreč svojim strankam obljubljajo kar 90-odstotno zmanjšanje populacije komarjev in v brazilskem mestu Juazeiro jim je to tudi uspelo. Število komarjev so zdesetkali za 95 odstotkov, kar je pod teoretično mejo za prenos bolezni, čeprav rezultati niso bili povsod konsistentni – v nekaterih vaseh je bil padec le 60- do 70-odstoten, je opozoril Danilo Carvalho, biolog z univerze v Sao Paulu.

Brazilija sicer ni njihovo edino področje, kjer preizkušajo svojo tehnologijo. Milijone svojih komarjev so že izpustili tudi na Kajmanskih otokih, Maleziji in Panami, skupaj že okoli 80 milijonov. A njihov poslovni sveti gral je Florida, kjer trenutno še čakajo na dovoljenje ameriškega regulatorja FDA-ja.

Burno nasprotovanje
Vendar FDA ni edina prepreka, ki jo bodo morali prečkati. Čeprav so izsledki podjetja impresivni - Parry za primerjavo pove, da noben insekticid ne počisti več kot 50 odstotkov populacije - so prebivalci Florida Keys v nasprotju z Brazilci, kjer je denga tudi veliko bolj prisotna, idejo GM-komarjev v svojem okolju sprejeli vse prej kot z odprtimi rokami.

Z na desettisoče podpisi nasprotovanja ter očitki, da jih hočejo uporabljati za poskusne zajčke, so se postavili v bran svojemu lokalnemu okolju. V Oxitecu so namreč priznali, da se v izpuščeni populaciji znajde tudi majhen odstotek samic, ki lahko preživijo brez tetraciklina. Prebivalce zato skrbi, kaj se bo zgodilo, če jih piči ena izmed njih (podjetje pravi, da nič), kaj se bo zgodilo z okoljem po izpustu (podjetje spet pravi, da nič) in kdo bo odgovoren za morebitno nepredvidljivo škodo (v Oxitecu pravijo, da oni).

Kaj se bo zgodilo v okolju, je sicer ena glavnih skrbi skeptikov. Eric Hoffman iz nevladne organizacije Friends of the Earth je tako opozoril, da tehnologija še ni bila dovolj dobro preizkušena, in se vprašal, kaj, če eno populacijo nadomesti druga še bolj invazivna, kot je npr. tigrasti komar.

V podjetju pravijo, da imajo odgovor tudi na to – razvijajo že GM-različico tigrastega komarja. Hkrati pa skeptike tolažijo, da gre za DNK, ki je zelo specifičen in umre skupaj s komarjem, pri čemer jim je delno v bran stopila tudi stroka, rekoč, da bi, če bi se genski material prenašal s komarjev na človeka, to že vedeli. Vseeno pa je slišati tudi strokovna opozorila, da lahko komarji na izpraznjeno mesto pridejo tudi od drugod, preostanek pa se nato lahko znova razmnožuje.

Ali sploh deluje?
A kar je morda najpomembnejše je, da celo samo podjetje ne ve, ali lahko njihova metoda na dolgi rok zmanjša pojavnost denge oz. bolezni. Razlago za to je ponudila Margareth Capurro z univerze v Sao Paulu. "V teoriji je tako – če imaš manj komarjev, imaš manj bolezni. V resničnosti pa je to nekaj, kar moramo še preveriti. Imamo lahko namreč veliko komarjev z zelo malo okuženimi ali pa malo komarjev, kjer so vsi kužni. Če se zgodi ta primer, resda zatreš populacijo, ne vplivaš pa na prenos bolezni," je pojasnila.

Da bi ugotovili, ali je njihova metoda učinkovita tudi v izkoreninjanju bolezni, in ne le proti krvosesom, nameravajo zdaj izvesti poskus še na otoku. Sicer pa v svojih poskusih niso osamljeni, saj druge ekipe že razvijajo npr. komarje, ki spočnejo potomce brez kril.