Potencialna zunajosončna luna se imenuje Kepler-1625b l, najdena pa je pri istoimenskem eksoplanetu (le brez dodane črke l) in pri istoimenski zvezdi (le brez dodatka obeh črk, l in b). Nahaja se okoli 4.000 svetlobnih let stran od Zemlje, poroča britanski medij BBC. Znanstveni članek je objavljen na strani Arxiv, ni pa znano, ali je prestal pregled pri drugih področnih strokovnjakih.

Signal so zaznali s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa Kepler (zdaj K2), oktobra ga bo predvidoma preveril še Hubblov vesoljski teleskop.

Znanstveniki v članku ugotavljajo, da je eksoluna velika in masivna kot Neptun. Kroži okoli eksoplaneta, ki je velik kot Jupiter, a ima desetkratnik njegove mase.

Verjetnost, da gre za pravi signal eksolune, in ne za naključje, so naračunali na sigma 4, kar je podobno verjetnosti, da kovanec na eno stran pade 15-krat zaporedoma. Kepler-1625b l je potemtakem najboljši kandidat za eksoluno do zdaj, je presodil avtor članka, profesor astronomije na Univerzi Columbia v New Yorku David Kipping. A dokler lončka ne pristavi Hubble, o odkritju ne moremo govoriti, je dodal za BBC, še posebej zato, ker je Kepler zaznal le tri tranzite.
Kipping deluje v okviru projekta HEK (Hunt for Exomoons with Kepler oz. Iskanje eksolun s Keplerjem), ki za iskanje uporablja Nasin superračunalnik.
Kepler-1625b l sicer ni prvi kandidat za zunajosončno luno, več jih je že bilo. Eno kandidatko so leta 2014 našli v sistemu MOA-2011-BLG-262, pravzaprav pri planetu puščavniku; portal v Vesolje poroča o kandidatki pri zvezdi J1407, kar več naj bi se jih skrivalo pri planetu 1SWASP J1407 b.

V domačem Osončju je lun ogromno, z izjemo Merkurja in Venero se z njimi ponaša vsak planet, plinski velikani kar z ducati; pa še praktično vsak pritlikavi planet. Pri največjem nepoimenovanem svetu Osončja, 2007 OR₁₀, so eno našli maja.

Teleskop Kepler meri svetlost zvezd na manjši zaplati neba. Išče periodična in krajša temnenja, kar lahko pomeni, da okoli določene zvezde nekaj kroži. Do zdaj so na podlagi njegovih podatkov že potrdili obstoj 2.500 eksoplanetev, še dodatnih 4.500 je kandidatov. Do večine potrditev je prišlo v zadnjih letih, trend pa se vzpenja; zadnja pošiljka je dospela kar ta mesec. Ker iskanje opravljajo tudi drugi teleskopi, so skupne številke še višje. Extrasolar Planets Encyclopaedia navaja 3.637 potrjenih zunajosončnih planetov v 2.727 planetarnih sistemih, od tega 612 večplanetnih.