Trenutni dostopni televizorji, ki omogočajo 3D-ogled videovsebin, zahtevajo tudi uporabo posebnih očal. To je za marsikoga moteče in posledično zavira prodajo tovrstnih televizorjev. Zato so se proizvajalci lotili razvoja televizorjev, pri katerih ne bi potrebovali očal, seveda pa morajo biti tudi cenovno sprejemljivi. V preteklem tednu sta razvoj v tej smeri ločeno razkrila Sony in Toshiba.

Kdaj bodo na prodaj, se (uradno) še ne ve
Kdaj bodo takšni 3D-televizorji na voljo v trgovinah, za zdaj še ni znano. Po pisanju japonskih medijev naj bi jih Toshiba začela prodajati že konec letošnjega leta, a tega v podjetju ne komentirajo. V Sonyju pa pravijo, da bo treba pred komercializacijo tovrstnih televizorjev razrešiti nekatere tehnološke izzive in poskrbeti, da stroški njihove izdelave ne bodo previsoki. To bi namreč pomenilo ustrezno višjo maloprodajno ceno, kar pa bi posledično zaviralo prodajo.

Posnemanje videnja človeških oči
Sicer pa, kaj sploh pomeni predvajanje videovsebine v tridimenzionalni obliki? Gre za tehniko, imenovano stereoskopija, ki posnema način, kako ljudje vidimo. Med našima očesoma je razmik in ta povzroči, da z levim očesom gledamo rahlo z drugačne perspektive kot z desnim, razlike med obema slikama pa možgani združijo v zaznavanje globine prostora. Za ustvarjanje tridimenzionalnega posnetka tako potrebujemo dva ločena posnetka – enega za levo, drugega za desno oko.

Načini, kako tak videomaterial predvajati na 2D-zaslonu televizorja, so različni. Trenutno najbolj razširjen način je s pomočjo uporabe posebnih očal, ki pa so pri gledanju televizorja precej moteča, zato razvoj teži k televizorjem z več pogledi oziroma avtostereoskopskimi zasloni. Ti namreč 3D-posnetke prikazujejo brez uporabe očal, saj je vsebina razbita na več različnih pogledov in zaslon tako ne prikazuje enkrat ene, drugič druge slike, temveč več slik naenkrat.