Društvo Sinapsa z njim naslavlja tako strokovno kot laično javnost, med osrednjimi temami letošnjih predavanj, okroglih miz in delavnic pa bodo nova spoznanja o pomenu spanja, skrivnost povezav v možganih, krepitev spomina, okrevanje po možganski kapi in vprašanje, kje v živčnem sistemu vznikne ljubezen.

Nevroznanost je široko področje, kjer se z veliko hitrostjo pojavljajo nova spoznanja. Lansko leto je, denimo, prineslo spoznanje, da pri načrtovanju giba ne sodeluje le možganska skorja, temveč tudi globine možganov, odkrili so rastlinski pigment, ki pomaga pri spinalni mišični atrofiji otrok, nova so tudi dognanja, kako občutno zmanjšati slabe beljakovine, ki privedejo do demence.

"Zadnja spoznanja kažejo, da nekaj metod in postopkov že imamo, ki so sposobne odkrivati nastanke nevrodegenerativnih bolezni, še preden se pojavijo simptomi. Novejše raziskave se usmerjajo v vprašanje, zakaj prihaja do individualnih razlik pri izražanju simptomov," je povedal nevropsiholog dr. Grega Repovš, ki opozarja na napredek na področju slikovnih metod.

Pogosto stigmatizirane bolezni
Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo na porast nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni, ki so pogosto stigmatizirane.

"100.000 Slovencev verjetno na ta ali drugačen način trpi zaradi bolezni, ki se jim država ne želi posvetiti in katerih breme prevrača na svojce in zdravstvene delavce," je opozoril dr. Zvezdan Pirtošek z nevrološke klinike v Ljubljani.

Enajsti teden možganov bo v ospredje postavil pomen povezav v možganih, kar raziskuje mednarodni projekt Človeški konektom. Pozornost bodo namenili tudi na novo ugotovljeni vlogi spanja, velik poudarek bo na obravnavi bolnika po možganski kapi. Predavanja, okrogle mize in delavnice bodo spremljale tudi filmske projekcije in razprave po njih.

Maja Ratej, Radio Slovenija