Vzgojili so kot grah velike mehurčke možganskega tkiva, ki so jih poimenovali cerebralni organoidi. Podobni so zasnovam možganov pri človeškem zarodku. Po besedah koordinatorja raziskave Jürgena Knoblicha z avstrijske akademije znanosti znanstveniki upajo, da bodo zdravila tako lahko preverili neposredno na tkivu, ki ima človeške lastnosti, in se izognili poskusom na živalih. "Tako pridobljeni rezultati bodo boljši in lažje prenosljivi na človeka," je še dodal.

Mišji možgani primerjalno neustrezni
Znanstveniki pogosto uporabljajo mišje možgane, ki pa niso dovolj primerljivi, da bi lahko raziskovali bolezni človeka in možnosti zdravljenja.

"Vsemogočne" matične celice
Matične celice se lahko razvijejo v katero koli vrsto celic, Knoblichova ekipa pa jih je uporabila za razvoj živčnih celic, ki so se samoorganizirale v do štiri milimetre velike organoide. Novovzgojeno tkivo nima obtočnega sistema, zato je bila preskrba s kisikom in hranilnimi snovmi omejena, kar je tudi razlog, da so tvorbe zrasle le nekaj milimetrov. Organoidi, ki posnemajo različne predele možganov, so bili razporejeni naključno in niso imeli oblike ali splošne prostorske razporeditve, ki je tipična za človeške možgane. Tkivo je v bioreaktorju preživelo več mesecev.

Instantmožgani ostajajo nedosegljive sanje
Sklep študije (izsledki so objavljeni v znanstveni reviji Nature) je, da se iz tridimenzionalne kulture razvije vrsta možganskih predelov, ki lahko vplivajo drug na drugega. Po besedah koordinatorja raziskave metode ne nameravajo uporabiti za vzgajanje nadomestnih delov za poškodovane človeške možgane. Sanje o "instantnih možganih" tako še vedno ostajajo nedosegljive.