Spletna nevtralnost velikim ponudnikom medmrežja onemogoča diskriminacijo ponudnikov vsebin in upočasnjevanje povezav, nevtralnost vsebin oziroma nevtralnost platform pa onemogoča diskriminacijo vsebin na določeni platformi.

Medmrežna nevtralnost torej pomeni enako obravnavo dveh platform, kot sta denimo Youtube ter The Pirate Bay, nevtralnost vsebin pa po drugi strani pomeni enako obravnavo dveh videov na eni platformi, kot je Facebook.

Turk: Potrebna je enaka obravnava
"Video, ki je povezan s športom, mora biti enako dostopen uporabnikom kot video, povezan z znanostjo, prav tako morata biti enako obravnavana videa politikov iz nasprotnih političnih polov," je v sredo na konferenci ponazoril profesor Žiga Turk s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. V praksi se sicer po Turkovem mnenju kaže nasprotno. Platforme vse bolj odločajo, katere vsebine bodo izpostavljene in katere vsebine uporabnikov ne bodo dosegle.

Kot primer takšne platforme je izpostavil Facebook, kjer si uporabniki ogledajo približno 10 odstotkov vsebin, ki so jih njihovi prijatelji, znanci ter strani, ki jim sledijo, objavili. Katerih 10 odstotkov vsebin je prikazanih, pa odloča Facebook, je pojasnil Turk.

Nevtralnost vsebin je zato po njegovem mnenju bolj problematična od spletne nevtralnosti. "To, da določeno podjetje določa informacijsko dieto treh milijard ljudi na pristranski način, ima veliko večji vpliv na družbo kot neenako obravnavanje Netflixa in Youtuba," je poudaril Turk.

Kdo odloča, kaj je "lažna novica"
Kot je še poudaril, lahko platforma, ki ni nevtralna, močno vpliva na javno debato, kar je za demokracijo lahko zelo nevarno. Problem nevtralnosti vsebin je po mnenju Turka povezan tudi z lažnimi novicami. Kot je pojasnil, bi morale platforme po mnenju nekaterih ljudi zatirati lažne novice, težava pa je v tem, da so mnenja o tem, katera novica je lažna, deljena.

"Prepustiti moč odločanja o tem, katera novica je prava in katera ni, platformam, je vsaj tako nevarno, kot če to prepuščamo ministrstvu resnice," je bil kritičen Turk. Težava pri regulaciji tega področja je v tem, da zanesljivih podatkov o tem, ali so platforme nevtralne ali ne, ali določene glasove zatirajo, medtem ko druge prepuščajo, ni, je dejal.

Najprej bi tako po njegovem mnenju morali najti način, da regulatorji ali znanstveniki do teh podatkov dostopajo, nato pa bi bilo smiselno vzpostaviti zakonodajo, ki bi velike platforme zavezovala k upoštevanju nevtralnosti vsebin.
Na panelu je sodelovala tudi Katja Kmet z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki je povedala, da regulatorji pristojnosti za regulacijo vsebine na platformah nimajo. Upa, da bodo našli pravo rešitev, kjer "nihče ne bo preveč reguliran ali nereguliran".
Tudi Nikola Ognenovski z makedonskega telekoma se je strinjal, da moramo biti pri regulaciji spletne nevtralnosti in nevtralnosti vsebin pazljivi. Pretirana regulacija namreč po njegove mnenju škoduje naložnbam, inovativnosti in potrebam porabnikov.

Mednarodna konferenca v Ljubljani
Konferenca SEEDIG je namenjena odprtemu in vključujočemu dialogu o javnih politikah, povezanih z medmrežjem, med različnimi deležniki iz Jugovzhodne Evrope in širše regije. Temi letošnjega dogodka, ki se bo sklenil v Ljubljani, sta digitalna preobrazba in digitalna družba v Jugovzhodni Evropi. Član izvršnega odbora SEEDIG-a je tudi Dušan Caf, predstavnik Slovenskega foruma o upravljanju medmrežja.

Na uvodnem panelu konference so v sredo pod drobnogled postavili digitalizacijo in digitalne politike v Jugovzhodni Evropi, v nadaljevanju pa so predstavniki različnih vej oblasti, organizacij, podjetij, civilne družbe, tehniške skupnosti in akademske sfere razpravljali tudi o digitalnih veščinah in vseživljenjskem učenju v podatkovnem gospodarstvu ter digitalnih pravicah in svoboščinah.

Drugi dan konference pa je predvsem v znamenju kibernetske varnosti, digitalne ekonomije ter letošnje osrednje teme upravljanja medmrežja - varstva podatkov in splošne uredba EU-ja o varstvu podatkov (GDPR).

Letošnjo konferenco SEEDIG v sodelovanju s slovenskimi in mednarodnimi partnerji gosti inštitut za digitalno družbo Digitas, častni pokrovitelj dogodka pa je predsednik državnega zbora Milan Brglez.