To so pokazale nova analize drobcev kosti arheopteriksa. Zdaj ugotavljajo tudi, da so bile te prve ptice veliko večje, kot so sprva predvidevali - po velikosti so bile bolj podobne krokarju kot vranam.

"Dinozavri imajo drugačen metabolizem kot današnje ptice. Prav tako traja leta, da odrastejo, medtem ko ptice za odraščanje potrebujejo le nekaj tednov. Arheopteriks je bil torej bolj podoben dinozavrom kot današnjim pticam," je dejal Gregory Erickson s floridske univerze, ki sodeluje pri raziskavah ameriškega prirodoslovnega muzeja.

Od letečih dinozavrov do modernih ptic
S pomočjo fosilov, kot je arheopteriks, sicer znanstveniki poskušajo sestaviti sliko, kako je potekal razvoj od dinozavrov teropodov do današnjih ptic.

Arheopteriks je bil po predvidevanju znanstvenikov videti kot križanec med ptico in dinozavrom, imel je perje, prsno kost in obrnjen krempelj na nogi, ki nekaterim modernim pticam omogoča lažje sedenje na veji. Hkrati pa je imel tudi značilnosti dinozavrov, ki niso mogli leteti - kot so dolg rep s kostjo in zobje.

Najnovejše ugotovitve, da so te živali odraščale počasneje kot ptice, jih vse bolj uvrščajo na stran dinozavrov. Znanstveniki namreč menijo, da je bliskovita rast kosti prvi pogoj, da lahko žival leti.