Fuzijsko zlitje (na ta način se napaja naše Sonce) že dolgo časa velja za nekakšen "sveti gral" ustvarjanja energije, saj naj bi bilo teoretično mogoče ustvariti več energije od njenega vložka.

Uporaba močnih laserjev je sicer vzbujala precej dvoma med znanstveno srenjo, saj so se nekateri bali, da bo "plazma", ki nastaja ob sprožitvi laserja, motila proces zlitja. Vendar pa se ta, kot kažejo izsledki poskusov ameriškega laboratorija National Ignition Fascility (NiF), ni izkazala za problematično.

Veselje znanstvene srenje: plazma ni ovira
Negativni učinki laserske plazme (razburkana zmes nabitih delcev), ki naj bi po napovedih skeptikov preprečevali absorbcijo laserske energije in njeno enakomerno usmerjanje v gorivo (v primeru poskusov je to majhna kroglica goriva iz vodikovega izotopa devterija), so torej izničeni, so prepričani raziskovalci.

"Prvič v več kot 50 letih na poti do laserske fuzije so se pomisleki zaradi posledic interakcije z lasersko plazmo pokazali za manjši problem od napovedanega. Ne morem dovolj poudariti, kako dramatičen je ta korak, " je dejal Mike Dunne z britanskega laserskega inštituta, ki je vodilni evropski center za raziskavo laserskega zlita, znan kot HiPER.

Bliže "svetemu gralu" energije?
Znanstveniki so tako prepričani, da so naredili še korak bližje ustvarjanju revolucionarnega vira energije, zadnji izračuni pa kažejo, da bi bilo za vžig goriva treba sprostiti, 1,2 megadžula energije. NiF naj bi bil v tem trenutku sposoben proizvesti celo 1,8 megadžula energije.

Postopno povečevanje moči laserskih žarkov naj bi se začelo maja, saj bo treba predtem nekoliko prilagoditi napravo za izvajanje poskusov. Zdaj centimetrski valj iz čistega zlata, v katerem je kroglica z gorivom, bo treba nekoliko povečati in opremiti z varovalnimi ščiti pred številnimi nevtroni, ki ji bo proizvedlo fuzijsko zlitje.

A, "zgodilo se bo še letos," je prepričan Sigfried Glenzer iz NiF-a.