Sreda je bil pomemben dan Esine in Roscosmosove misije ExoMars. Do Marsa je dospela sonda TGO (Trace Gas Orbiter), se utirila v orbito in pri tem še odvrgla manjši paket, ki je pripotoval na njenem "hrbtu". To je bil pristajalni modul Schiaparelli, testna naprava, s katero je Evropska vesoljska agencija nameravala preizkusiti tehnologije spusta ter pristanka, pa še s pomočjo baterij tri dni gledati naokoli po Marsu. Lekcije namerava uporabiti na ključnem delu projekta ExoMars, roverju, ki naj bi ga izstrelili leta 2020.

Niso povsem pripravljeni
Izkazalo se je, da te tehnologije spusta niso še povsem pripravljene. Esa je namreč nekje proti koncu postopka izgubila stik s Schiaparellijem in ga kljub živčnemu iskanju pozno v noč ni več vzpostavila. Naprava je zagotovo dospela do tal, kako in v kakšni obliki, je pa drugo vprašanje.

Nekateri mediji so napačno poročali, da je Schiaparelli ne glede na vse uspešno pristal in da je po pristanku tudi pošiljal nazaj informacije. To ne drži, kažejo tudi sveže, preliminarne Esine analize. Zmeda se je najbrž pojavila tudi zaradi nepopolnih informacij, ki jih je Esa takrat pošiljala v javnost, in časovne sovpetosti objavljanja analize podatkov spusta, pa še iskanja pristajalnika s pomočjo satelitov.

Bil je preizkus tehnologije
V vsakem primeru so dejstva naslednja: Esa (kot Evropa) ni uspela postati edina entiteta sveta poleg ZDA, ki je uspešno pristala na tleh rdečega planeta. Stik s pristajalnikom so izgubili še pred stikom s tlemi in ga od takrat niso vzpostavili. Drugič, gre za test tehnologije, zato ni velika izguba za Eso. In tretjič: najpomembnejši del, sonda TGO, kroži okoli Marsa in bo še najmanj desetletje skrbela za komunikacijo z Zemljo. Brez nje noben rover na Marsu ni smiseln.

Kaj so povedali podatki spusta
Esa je na dopoldanski medijski konferenci podala nekaj dodatnih pojasnil, kaj je šlo prav in kaj narobe pri že drugem evropskem poskusu pristanka na Marsu. Vir je prvi pregled podatkov, ki jih je Schiaparelli nazaj pošiljal še med spustom. To so podatki o telemetriji, torej senzorji na krovu; in podatki Dopplerjevega premika v radijskem signalu, ki povedo, kako hitro se je naprava oddaljevala. Prejel jih je prej omenjeni TGO.

Ločitev Schiaparellija od TGO-ja in prvi del spusta je bil izveden popolno, je na tiskovni konferenci (video spodaj) pojasnil Andrea Accomazzo, vodja solarnih in planetarnih misij pri Esi. Schiaparelli je v Marsovo atmosfero udaril pri hitrosti 21 tisoč kilometrov na uro. Toplotni ščit je opravil svoje delo in robota obvaroval pred hudo vročino, posledico trenja s plini. Zgornji del ozračja je prečil po načrtu in tudi pravilno odprl padalo, ki je poskrbelo za dodatno zaviranje.

Kje se je zapletlo? Na točki, ko je Schiaparelli odvrgel padalo in toplotni ščit. "Tukaj se podatki glede na preliminarno analizo ne ujemajo popolnoma s pričakovanji," je izjavil Accomazzo. Prvič, odstranitev padala je nastopila prezgodaj.

Kratkotrajno delovanje potisnikov
Nadalje, takrat bi morale nadzor nad gibanjem modula prevzeti rakete, pravzaprav potisniki na kemikalijo hidrazin. A namesto predvidenih 30 sekund so delovale zgolj od tri do štiri sekunde, je pojasnil inženir. To pomeni, da se Schiaparelli ni dovolj upočasnil in da je ob tla najbrž priletel pri veliki hitrosti - in se raztreščil. Tudi podatki o Dopplerjevem učinku govorijo tako - da hitrost spusta po tej točki ni bila ustrezna.

Potisniki bi morali napravo pripeljati do dveh metrov višine in nato spustiti, da bi padla na tla. Trk bi ublažila posebna, delno krhka struktura na spodnji strani. Najbrž ni bila dovolj.

Accomazzo je poudaril, da imajo na voljo čisto vse podatke o spustu, saj jih je Schiaparelli nazaj pošiljal prek TGO-ja, prejele pa so jih tudi nekatere antene na Zemlji. Prejeti set podatkov je v obeh primerih skoraj identičen in bo omogočil natančno rekonstrukcijo vsega dogajanja med poletom. Analize bodo potekale nekaj tednov, piše v Esinem sporočilu za javnost.

Izjema je čisto zadnji košček šestminutnega spusta. Signal so namreč izgubili približno 50 sekund pred predvidenim trkom in ta del bo najbrž za vedno ostal uganka.

Iskanje še približno deset ni
Esa še ni vrgla puške v koruzo in še poskuša komunicirati z izgubljeno napravo. Čeprav včerajšnja obleta Esinega Mars Expressa in Nasinega Mars Reconnaissance Orbiterja nista obrodila sadov, bodo to početje nadaljevali. Ker ima Schiaparelli dovolj električne energije v baterijah za najmanj tri, največ pa deset dni delovanja, bo 'pinganje' toliko časa tudi trajalo.
Fotografiranje pa še precej dlje
Iskali ga bodo tudi s fotografijami. A ker je predvideno področje pristanka veliko 100 krat 15 kilometrov, naprava pa dvometrska, bo početje vse prej kot enostavno. Tudi kometni pristajalnik Philae je Esa na kometu iskala skoraj dve leti, preden ga je identificirala na posnetku. In ne nazadnje, britanska vesoljska agencija je leta 2003 na Mars poslala pristajalnik Beagle 2, ki je ravno tako nehal delovati na površju. Našli so ga šele pred dvema letoma.
Schiaparelli bi v treh dneh - če bi deloval - preučeval Marsovo podnebje, morda tudi gigantske peščene nevihte.

Nobenih novih ukazov
Schiaparelli ni bil načrtovan za interaktivnost, torej za to, da bi mu na daleč pošiljali ukaze ali ga reprogramirali. Največ, kar se teoretično lahko stori, je ponovni zagon nekaterih sistemov. Agencija lahko napravo k temu pozove prek satelitskega signala. A Esa meni, da je to test tehnologije, ki je bolj ali manj končan in se za to najbrž ne bo odločila, je pojasnil Don McCoy z Ese.

Priložnost je blizu
Področje pristanka je relativno blizu Nasinega Roverja Opportunity. Na mapi Marsa je to skoraj ista točka. Toda veteransko vozilo je staro in počasno. V več kot desetih letih je prečilo zgolj za en zemeljski maraton (prvi na kakem drugem planetu), zato ni realno pričakovati, da bi ga Nasa poslala v iskanje evropskega "kolega".
Da test ne bi zasenčil celote
Na splošno so na evropski agenciji zelo poudarjali, da je to le košček celotnega programa ExoMars, in da je Schiaparelli obstranski test tehnologije. Lahko ga tudi ne bi izvedli in potrošili še nekaj let za dodaten razvoj ter testiranje tehnologije za ključni podvig v 20. letih. Poglavitno je bilo spraviti TGO v orbito. Pogled prikaže tudi odgovor generalnega direktorja Ese Johanna-Dietricha Wörnerja na novinarsko vprašanje. Predstavnik medijev ga je povprašal, kakšna je možnost, da se je Schiaparelli raztreščil na tleh Marsa.

Worner je odgovoril: "Ne razumem vprašanja. Če pogledamo misijo kot celoto: imamo TGO in zraven je še ta test. Lahko zgolj ponovim svoje besede: namen testa je dobiti podatke in vedenje. Dobili smo vedenje in dobili smo podatke. Lahko rečete, da zadnji košček, pristanek, še ni potrjen. Zelo sem zadovoljen, da smo glavne cilje dosegli. V orbiti imamo nominalno delujoč TGO, opravlja obe nalogi, znanstveno in komunikacijsko. Ne vem, mogoče želite odstotke ali kaj? Da, zadovoljen sem. Imeli smo veliko sreče. Vem, inženirji trdo delajo, toda za uspeh potrebuješ tudi drobec sreče. In to je velik uspeh."

Prepričan je tudi, da bodo zadevo tako videli tudi predstavniki ministrov članic Ese, ki bodo decembra odločali o financiranju naslednjega dela misije. Potrdil je, da bo Esa zaprosila za približno 300 milijonov evrov. "Mislim, da nam ne bo treba prepričevati, da gre za uspeh. Samo izide jim moramo pokazati, ti so očitni," je dodal Wörner.

Leta 2021 prvi evropski rover
Kaj nameravajo storiti leta 2020? Misijo ponoviti v precej večjem obsegu. Pristajalna platforma bo večja, a zgrajena prav na podlagi Schiaparellija. Izdelali jo bodo v okviru ruskega Roscosmosa. Za zaviranje bodo predvidoma uporabili dve padali in hidrazinske potisnike, za pristanek pa neke vrste mehanskih nog. S skoraj dvotonskega pristajalnika se bo odpeljal prvi evropski rover ExoMars (izdelal naj bi ga Airbus). Za pogon bodo skrbeli paneli sončnih celic. Pristanek na četrtem planetu je predviden leta 2021.

Marsovska flota
Kaj pa trenutno deluje na Marsu? Nasa ima floto dveh roverjev, poleg Opportunityja še Curiosity; in trojček satelitov. Dva sta stara, Mars Oddysey in MRO, svež je Maven. Esa ima dva satelita, sveži TGO ter veteranski Mars Express. Družbo vsem dela indijski Mangaljan. Načrti marsovskih odprav za prihodnost pa so izjemno obsežni in se povrhu tako hitro množijo, da zanje v tem članku ni prostora. Za pokušino trije članki: SpaceX, Nasa, Kitajska.

Video 1: Medijska konferenca Ese (le v angleščini)

Video 2: Ponazoritev načrtovanega postopka pristanka