Na prtu so odtisi križanega moškega, vidni so sledovi krvi, ki je tekla iz poškodb na rokah in nogah, ki naj bi bile posledica pribitja na križ. Verniki zato verjamejo, da gre za Kristusovo podobo, ki se je prenesla na lanena vlakna.

Uporabili materiale in metode iz 14. stoletja
Znanstveniki so prt poustvarili tako, da so uporabili materiale in metode, ki so jih poznali v 14. stoletju, zato menijo, da gre pri prtu za srednjeveški ponaredek. Kot je znano, pa so že leta 1988 drugi znanstveniki s pomočjo radioaktivnega vodika ugotovili, da je bil prt narejen v 13. ali 14. stoletju. Ker takrat niso znali pojasniti, kako je nastalo razbarvanje rjave barve, ki je na prtu pustilo sledi negativa v času, ko fotografije niso poznali.

Mnogi še danes verjamejo, da ima prt vrsto nepojasnjenih lastnosti, kar pomeni, da ga ni ustvarila človeška roka, je dejal vodja raziskave Luigi Garlaschelli, profesor kemije na univerzi v Pavii, in dodal, da je njihova raziskava pokazala, da se je prt tudi v 14. stoletju dalo narediti z uporabo poceni materialov in preprostega postopka. Njegova ekipa je uporabila laneno tkanino, ki jo je okoli študenta ovila kot mrtvaški prt, pred tem so jo umetno postarali z gretjem v pečici in pranjem v vodi. Študent je nosil masko, ki naj bi poustvarila obraz Jezusa Kristusa, namazan z barvilom, ki so ga tedaj uporabljali. Celoten proces je trajal en teden. Raziskavo je sicer financirala skupina za razkrinkanje in italijansko združenje ateistov in agnostikov.

Prvi zapisi o mrtvaškem prtu so iz leta 1360
Mrtvaški prt se je v zgodovini prvič pojavil okoli leta 1360 v rokah francoskega viteza. Meri štiri metre v dolžino in en meter v širino. Skozi stoletja je bil podvržen številnim poškodbam, tudi požarom. Prt ima v lasti Vatikan, hranijo pa ga v posebni komori v torinski katedrali. Javnosti je na ogled postavljen precej redko, nazadnje leta 2000, ko si ga je ogledalo več kot en milijon ljudi. Naslednja javna predstavitev je predvidena za prihodnje leto.

Katoliška cerkev se o avtentičnosti prta ni nikoli izrekla, pravijo le, da je močan simbol Kristusovega trpljenja. Je pa razprava o prtu toliko bolj žgoča v znanstvenih krogih, saj nekateri znanstveniki trdijo, da so zaplate, s katerimi so zakrpali luknje po požaru, spremenile rezultate testa z radioaktivnim vodikom. Rezultati študije, ki jo je opravila hebrejska univerza, pa kažejo, da podobe pelodov in rastlin, ki so na prtu, izvirajo iz območja okoli Jeruzalema v osmem stoletju.