"Potnika bosta potovala hitreje in dlje v sončni sistem kot kdor koli prej," je oznanil Elon Musk, direktor ameriškega zasebnega podjetja SpaceX, in dodal, da se človeštvo lahko prvič po 45 letih vrne tako daleč v vesolje. Identitete potnikov ni želel razkriti, dejal je le, da se med seboj poznata in "nista iz Hollywooda", sta pa že plačala precejšen znesek pologa za odpravo, poroča BBC.

Celotna pot naj bi trajala okoli enega tedna. V tem času naj bi se raketno plovilo Falcon Heavy približalo Luninemu površju, a na njem ne bo pristalo. Po obletu Lune naj bi potnika polet nadaljevala in skupno prepotovala kar od 300 do 400 tisoč milj (približno od 483 do 644 tisoč kilometrov), s čimer bi podrla dosedanji rekord Apolla 13 iz leta 1970, ki znaša 249 tisoč milj (okoli 401 tisoč kilometrov), kar je polet najdlje v vesolje s človeško posadko, poroča Guardian.

SpaceX zdaj prevaža tovor na Mednarodno vesoljsko postajo. V 15 letih delovanja so pri SpaceX uspešno izvedli polete osmih tovornih raket za ponovno uporabo Falcon 9, en polet pa se je ponesrečil in končal z eksplozijo med pristajanjem. Po besedah direktorja so dolgoročni cilj podjetja cenovno relativno ugodni človeški izleti v vesolje. Raketno plovilo Falcon Heavy naj bi po dosedanjih testiranjih dosegalo dobre rezultate, a ga podjetje Space X še ni uspelo poslati v vesolje, kar bi naj po besedah Muska, sicer tudi direktorja Tesla Inc., storili letos poleti. Za odpravo v letu 2018 naj bi plovilo izstrelili z vzletne ploščadi Cape Canaveral na Floridi, ki jo je za raketna testiranja uporabljal že Harry S. Truman.

Sodelovanje z Naso
SpaceX za namene projekta po poročanju Guardiana sodeluje tudi z Naso, ki je v izjavi že napovedala, da bo sodelovala s podjetjem, da bi zagotovila varno izstrelitev in uspešno vrnitev obeh potnikov na Zemljo.

Podjetje Blue Origins v lasti direktorja Amazona Jeffa Bezosa, velik tekmec SpaceX, je prav tako napovedalo polete ljudi in tovora v zemeljsko orbito s svojimi raketami za ponovno uporabo, poroča Guardian.

Prvi vesoljski turist je bil milijarder Dennis Tito, ki je leta 2001 za okoli 20 milijonov dolarjev odpotoval do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj.