Ameriška vesoljska agencija je trenutno nosilka nekaterih najodmevnejših programov raziskovanja vesolja. Letno obrne okoli 17 milijard evrov, torej dva proračuna Slovenije, in z njimi izvaja toliko vesoljskih misij, da je ne dosežejo vse druge vesoljske agencije sveta skupaj. Največ pozornosti trenutno prejema njeno Potovanje do Marsa (Journey To Mars), ki namerava po letu 2030 v rdeči prah pustiti odtis astronavta, levji delež prispeva k Mednarodni vesoljski postaji (ISS), pripravlja najzmogljivejši teleskop, ki bo videl skoraj do rojstva vesolja ... Seznam misij ter nalog je resnično obsežen, daleč predolg za članek.

Vprašanje je, koliko se bo popis spremenil, potem ko bo predsedovanje ZDA tudi uradno prevzel novoizvoljeni Donald Trump. To ne bi bilo nič nepričakovanega, saj je podobno ravnalo skoraj vseh 11 predsednikov ZDA v času obstoja Nase. Vsak je pustil svoj odtis, nekateri so tudi radikalno črtali velike programe in postavljali temelje za nove.

Špekulacije v praznem prostoru
Ker Trump med kampanjo ni dajal veliko izjav na temo Nase in vesolja, pa tudi po njej so te bolj splošne, je v zainteresirani javnosti izbruhnilo ogromno špekulacij. Ameriški mediji pišejo, da naj bi Trump popolnoma odpravil program Nasinih satelitov za preučevanje Zemlje, ukinil razvoj največje rakete na svetu SLS ter vesoljskega plovila Orion, morda celo ugasnil projekt Pot na Mars.

Še več, celotno področje naj bi izgubilo svoj prioritetni status zaradi državnih financ. Trumpovi načrti vključujejo obsežnejša zmanjšanja davkov (in s tem manj prihodkov v proračun) in ogromen, 1000-milijardni paket vlaganj v infrastrukturo (in s tem ogromno obremenitev proračuna). To naj bi ustvarilo močen javnofinančni pritisk in reze pri porabi na drugih področjih, vključujoč raziskovanje vesolja.

Vse to so za zdaj zgolj ugibanja, ki v prostoru, izpraznjenem stališč in politik, bogato vznikajo in ki se lahko zelo hitro izkažejo za napačna. Morda.

Posredni namigi
Kako bo torej Trump prek svojih ljudi usmerjal Nasin 17-milijardni proračun? Še največ je mogoče izbrskati iz stališč njegovih svetovalcev iz predvolilne kampanje. Takrat sta za področje vesolja Trumpu svetovala Peter Navarro in Robert S. Walker. Po izvolitvi sta na vesoljskem portalu SpaceNews opisala svojo vizijo. Poudariti je treba, da ne Navarro ne Walker ne bosta funkcionarja v prihodnji administraciji ZDA, niti ne bosta kandidirala za vodstvene položaje v Nasi, zato je vsebina za sklepanje na prihodnost omejeno uporabna. Vse se lahko drugače obrne. Vseeno na tej točki v času predstavlja najbolj oprijemljiv odsev tistega, kar prihaja. In sodeč po vsebini je daleč od tega, da bi Trump začel rezati denar Nasi, prej nasprotno.
Podala sta oceno, da je ameriški vesoljski program danes "finančno izjemno podhranjen". Nasa je namreč na vrhuncu prejemala več kot štiri odstotke zveznega proračuna, zdaj štirikrat manj. Krivdo sta pripisala "šibkemu gospodarstvu pod Obamo" in "pomanjkanju strateške vizije". "Trump pa razume - tako kot nekoč Ronald Reagan - da brez močne ekonomije ni okrepljenega vesoljskega programa."

Stališča do neke mere sledijo keynesijanski ekonomiki. Avtorja zagovarjata višja državna vlaganja v vesoljske (torej visoke) tehnologije med drugim zato, ker naj bi imele velike multiplikativne učinke širše v gospodarstvu in družbi. "Pretekla vlaganja v raziskovanje vesolja so se briljantno obrestovala in vzpodbudila gospodarstvo, našo varnost ter zavest o ciljih naroda," sta zapisala.

Zunaj orbite daleč v črnino
Da bi iz Nase še lahko izvlekli takšne dobrobiti, je po njunem mnenju treba vlogo "napisati na novo". Danes je agencija "zreducirana" na taksi med kopnim ter nižjo orbito, saj se še največ ukvarja s pošiljanjem novih satelitov za opazovanje Zemlje vanjo, pa z nenehnim oskrbovanjem ISS-ja. Dlje skoraj nikoli ne dregne. Navarro ter Walker sta prepričana, da je treba stanje presekati in Naso spremeniti v pravo raziskovalko globokega Osončja ter vesolja. Ne le to, zastavila sta zelo ambiciozen in dolgoročen cilj. Nasa mora nič manj kot do konca stoletja poslati ljudi po Osončju, kamor se da, torej z astronavti obiskati vse planete in pritlikave planete, asteroide (razen plinastih velikanov, kjer se ne da pristati).
Primanjkljaj v tehnološkem razvoju je še vedno ogromen, a ravno to je dober izziv in razlog za Nasin obstoj, ocenjujeta Trumpova svetovalca v kampanji.

Pogledu pritrjuje tudi dejanska Trumpova izjava, da bo Naso osvobodil vloge logistične agencije za nižjo orbito in jo "preusmeril med zvezde". Izjave je lično zbral portal Planetary Society.
Preporod Apollove dediščine
To pomeni dobre novice za vse tiste, ki navijajo za marsovsko kampanjo. Pa tudi za vse tiste, ki si že 40 let želijo, da se človek vrne v vesolje. Tiste ljudi, ki so bili priča odmevni seriji obiskov Meseca med letoma 1969 in 1972. Takrat so v ZDA obstajali tekoči trakovi, ki so redno izgotavljali nove rakete Saturn V ter vesoljske ladje Apollo. Astronavti so redno zapuščali orbito Zemlje in vandrali stotisoče kilometrov stran do objekta, ki ga je živelj na Zemlji milijarde let le gledal. Z nekaj nadgradnjami bi te redne linije lahko raztegnili le dlje in dlje. Takrat so bili strokovnjaki prepričani, da je prvi človek na Marsu pred letom 1980 dejstvo.

Pa je pod predsednikom Richardom Nixonom - tudi zaradi nesrečne odprave Apollo 13 - prišlo do konca politike "bianko čekov" in s tem konca serijske proizvodnje vesoljskih ladij. Nasa se je po razgretih razpravah in pod Nixonovim končnim blagoslovom preusmerila k vesoljskim čolničkom, ki veslajo le do orbite in nazaj. Noben človek od leta 1972 ni več ušel gravitaciji Zemlje. Poleg tega se je progam Space Shuttle izkazal za nesorazmerno drag in je proračun Nase obremenjeval vse do leta 2010.
Dodatni motorji za Mars
Zdaj je homo sapiens sapiens na dobri poti, da se vrne v globoko črnino. Obama je taistega leta Nasi dal nalogo, naj do leta 2035 pošlje ljudi do Marsa in nazaj, in to je predsedniški ukaz, ki ga morajo po najboljših močeh spoštovati. Nasa je tako nemudoma začela razvijati dovolj silen pogon, da lahko ves potreben tovor zažene do četrtega planeta Osončja - Space Launch System (SLS, vesoljski izstrelitveni sistem). To bo najmočnejša raketa vseh časov, zgrajena na številnih ostankih programa vesoljskih čolničkov. Nosila bo vesoljsko ladjo Orion, ki je prav tako v razvoju. To je dvojček, ki je manjkal vse od ukinitve Apollov.

Zakaj Nasa, če lahko zasebniki
Na tej točki utegne biti Trumpova podpora mešana oziroma nezanesljiva. Po trditvah svetovalcev bo prednostna naloga vrnitev ljudi v raziskovanje vesolja in obisk vseh primernih planetov, kar priča v korist Potovanju na Mars. A ne nujno s SLS-om in Orionom. Svetovalcema gre precej v nos, da agencija vzporedno z zasebnim sektorjem razvija zelo drage lastne kapacitete, ki bi jih lahko zagotovila ceneje. SpaceX naj bi še letos prvič prižgal Falcon Heavy, težkonosilno raketo, primerno za Mars. Muskova kapsula Dragon V2 za posadko je tudi skoraj pripravljena in namenjena prav marsovskim logom. Boeing razvija svoj CST-100 Starliner.

Zakaj Nasa podvaja kapacitete, ko pa delo za njo opravlja zasebni sektor, se sprašujeta svetovalca. To postavlja pod vprašaj državna SLS ter Orion ali pa vsaj zmanjšuje življenjsko dobo teh projektov. Ne nazadnje je sodelovanje oziroma prenos nalog na zasebni sektor mantra večjega dela republikancev že od Reagana, ki je temu prilagodil vesoljsko zakonodajo. Po drugi strani pa SLS ter Orion prinašata delovna mesta v določenih zveznih državah, s tem pa tudi podporo med volivci. Ukinitev nasprotno. Tudi zato je Richard Nixon v 70. letih podprl projekt vesoljskih čolničkov, ki je delo dal v politično pomembni Kaliforniji. Kaj bo Trump storil z megalomanskimi raketami in vesoljskimi ladjami, ostaja odprto vprašanje.
Pri tem ni nepomembno, da je na primer Elon Musk, prvi mož SpaceX-a, v novem Trumpovem odboru strateških svetovalcev.

Lunarna kolonija dobiva zagon
Velika konkurenca marsovskemu projektu je vrnitev človeka na Mesec. Med prednostne naloge jo je postavil že Obamov predhodnik George W. Bush. Ta je odobril projekt Sozvezdje (Constellation), izjemno ambiciozen program, ki so ga pri Nasi celo označili za "Apollo na steroidih". Nasa ga je razvijala šest let, nato pa ga je nova Obamova administracija enostavno ukinila. Vizija vrnitve človeka na Luno do leta 2020 je ugasnila - in tudi to je razlog, da bi Trump lahko enostavno odkljukal celoten projekt Potovanje do Marsa, če ne zgolj njegovih sestavnih delov.
Mesec je precej manj draga avantura kot Mars. Ljudje so tam že bili, le zaraščene stezice bi bilo treba znova pregaziti. Prednosti je še veliko. Mesec bi lahko postal dolgoročna postojanka za odprave dlje v vesolje zaradi šibke gravitacije, ki ji ni tako zahtevno uiti. In še pomembneje: na njem je veliko vodnega ledu, ki se lahko razbije v vodik, torej gorivo, in kisik za kurjenje in dihanje. Mesec kot bencinska črpalka za prihajajočo dobo rudarjenja asteroidov? Ni nemogoče. Države se na to pripravljajo. Luna je tudi sama potencialen vir nekaterih zelo dragocenih snovi, uporabnih pri tehnologiji prihodnosti (jedrski fuziji), in je koristna kot potencialna komunikacijska ter teleskopska postojanka. Veliko razlogov torej za preverbo, kje je res pristal Neil Armstrong.

Esa že nekaj let navija za projekt lunarne kolonije na oddaljeni strani Meseca. Generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner redno potuje po svetu in poskuša nabrati dovolj podpore zanj. Še več, prve korake v obliki oglednih pristajalnikov Esa že pripravlja v sodelovanju z ruskim Roscosmosom. Morda jih bo celo prehitel ameriški zasebnik Bigelow Aerospace, ki si je za cilj postavil leto 2025. Bo morda Trump hotel skočiti na ta vlak? Ne nazadnje to spada v koncept okrepljenega človeškega raziskovanja vesolja.

Esa si je lunarno kolonijo zamislila kot nadomestek mednarodne vesoljske postaje. ISS ima zagotovljeno mednarodno financiranje do leta 2024. Zatem utegnejo partnerji staro postajo zapustiti in sprostiti milijarde dolarjev, ki naj bi se deloma kanalizirali v mednarodno postojanko na Mesecu.
Ameriški politični analitiki Trumpu pripisujejo toplejši odnos s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom, zato utegne imeti manj zadržkov za sodelovanje pri projektu, v katerega je vključena Rusija. V prid Luni kaže tudi t. i. tranzicijska ekipa, ki jo je Trump imenoval za pregled delovanja Nase. V njej je dosti ljudi, ki so bili v preteklosti precej naklonjeni programu Sozvezdje ali pa se z Mesecem raziskovalno ukvarjajo, poroča Space.com.

Najverjetneje ne bo vrtanja po asteroidih
Ne glede na vse to je na seznamu za odstrel zelo verjetno misija Asteroid Redirect Mission (ARM, Misija za preusmeritev asteroida). Nasa jo že dolgo "prodaja" kot korak na poti proti Marsu, pri tem pa ni ravno prepričala vse strokovne javnosti. V sklopu ARM-a naj bi vesoljsko plovilo zagrabilo manjšo asteroidno skalo (do deset metrov), jo pripeljalo v orbito pri Luni, nakar naj bi po letu 2020 do tja odleteli astronavti in vanjo povrtali. S tem naj bi testirali marsikatero tehnologijo, potrebno za Potovanje na Mars. A za vesolje specializirani mediji so dokaj enotni, da če bo kaj črtano s seznama, bo to ravno ARM. Do Marsa se lahko pride po precej bolj ravni črti.
Kaj bo z vremenskimi sateliti
Precej razburjenja je še vedno v tistem delu Nase, ki se ukvarja s preučevanjem domačega planeta. Nasa okoli desetino letnega proračuna nameni zemeljskim satelitom, ki preučujejo podnebje, toplogredne pline itd. V nebo poleti približno eden na leto. Ne le Trump, tudi republikanci na splošno so precej nenaklonjeni tovrstni dejavnosti. Pogosto izražajo dvome, da je za globalno segrevanje kriva človekova dejavnost, in vremenske satelite često označujejo za del "aktivistično zaznamovane znanosti".
Ameriški mediji špekulirajo, da bo Trump vse to kar ukinil ali pa radikalno zmanjšal financiranje. Njegova svetovalca pa govorita o nekoliko drugačnem scenariju. Opazovanje Zemlje bi prenesla na drugo državno agencijo NOAA, ki se ukvarja z vremenom in oceani in je zato po njunem mnenju precej bolj primerna za to početje. Ali bo pri tem prišlo do denarnega reza? Mogoče.

Vojna v vesolju
Svetovalca sta svoje drugo večje besedilo vizije na portalu SpaceNews posvetila varnosti v vesolju. Mednarodno pravo povsem prepoveduje orožje v vesolju, ta kraj naj bi bil posvečen združevanju narodov in "skupni dediščini človeštva". Toda v ZDA se vse bolj bojijo za svojo jato satelitov. Slednji so hrbtenica komunikacije in izvidništva za njihove oborožene sile, torej izjemno pomembni. Toda Rusija, Kitajska in ZDA so že vse dokazale, da so sposobne satelite sklatiti z neba, in Američani se za svoje precej bojijo. Še posebej Kitajsko sumijo, da intenzivno razvija kapacitete za vojevanje v orbiti Zemlje. Trumpova svetovalca sta zato zapisala, da se mora Amerika temu področju še posebej posvetiti. Še ena velika preizkušnja za staro Pogodbo o vesolju.

"Vesolje je tista meja, na kateri se ameriške sanje lahko pretvorijo v navdih za cel svet. Naša svoboda in naš pogum nam omogočata, da se lotevamo velikih izzivov. Teh je v vesolju neskončno. Ni ga bolj neprijaznega, celo sovražnega okolja. Ni večjih razdalj za prečenje. Toda Američani intuitivno vedo, da je usoda svobodnih ljudi tam zgoraj, pri zvezdah. Donald Trump se popolnoma strinja," skleneta Navarro in Walker.