Nesojeno petkovo izstrelitev Oriona na raketi Delta IV Heavy so zaznamovali številni zapleti. Predvidena je bila ob 13.05 po našem času, a komaj deset minut pred vzletom je v varovano območje zaplul čoln, zato je bil vžig prestavljen, prav tako so zaznali manjšo tehnično težavo. Nato je zapihal še pritalni veter, zato je Nasa spet čakala ter nato še dvakrat začela in končala odštevanje zaradi vetra. V poskusu, ki bi moral raketo pognati ob 14.26, ni več zatajila narava, temveč ventili za gorivo. Zadnji poskus ob 15.44, ko se je končalo tudi uradno četrtkovo časovno okno za dejanje, so odpovedali.
Odpovedi poletov raket sicer niso redke, saj so varnostni postopki in pogoji za vzlet zelo strogi in že ob manjših odstopanjih je boljša možnost odpovedi kot morebitne katastrofalne posledice. Nasa bo težavo analizirala, odpravila in poskusila znova čez 24 ur.

Največja raketa v ameriškem arzenalu, težka 733 ton, je tako obstala na izstrelišču. Delta IV Heavy ob vzletu ustvari več kot 900 ton potiska in lahko nosi največ 29 ton tovora.
Orion je vesoljsko plovilo za človeško posadko in tovor naslednje generacije. Opravljalo bo nalogo, ki jo je v 60. in 70. letih slavna serija Apollo, med drugim s pristankom na Luni. Razvijajo ga že od leta 2011 in četrtek je bil dan, ko sta plovilo in kapsula prvič skušala iti skozi ognjeni test prve izstrelitve v vesolje in vrnitve v ocean. Ta prelomna točka za celoten projekt je zdaj prestavljena na petek.

Polet do 5.800 kilometrov
Testni polet, če bi ga izvedli, bi v celoti stal okoli 300 milijonov dolarjev. Trajal bi štiri ure in pol. V tem času bi Orion (brez žive posadke, le s stotinami senzorjev) dvakrat obkrožil planet. Dvignil bi se na višino 5.800 kilometrov, kar je 15-krat višje od ISS-ja. Šel bi skozi močno sevanje Van Allenovih radiacijskih pasov, kjer bodo inženirji lahko preverili, čemu bi bila podvržena morebitna posadka. Nato bi napočil čas za obrat proti tlom. Ob udarcu ob atmosfero bi povratna kapsula letela s hitrostjo 32.000 kilometrov na uro.
Njegov toplotni ščit bi moral zdržati trenje s plini, pri čemer se bo segrel do 2200 stopinj Celzija. V zadnji fazi padca bi odprl padala in končal na gladini Tihega oceana, tako kot v starih Apollovih časih. Ti pa očitno še niso napočili.
Esa gradi servisni modul
Prste vmes pri gradnji plovila ima tudi Evropska vesoljska agencija (Esa). Nasa jo je najela, da za Orion razvije servisni modul. Esa že opravlja dostave tovora na ISS s pomočjo ATV-ja (Automated Transfer Vehicle), za predelavo za prevoz človeške posadke pa nima dovolj denarja. Ga pa bo predelala za potrebe Oriona, in to v sodelovanju z Airbusom. Evropski del bo torej poganjalo plovilo Orion po vesolju. Poveljniški modul je razvil ameriški industrijski velikan Lockheed Martin.
Zakaj razvijajo Orion
21. julija 2011 je vesoljski čolniček Atlantis opravil še zadnji pristanek na Zemlji in tako končal 30-letno ero Space Shuttlov. Od takrat naprej je Nasa povsem brez lastnih zmogljivosti za prevoz tovora in ljudi v zemeljsko orbito - kaj šele na Luno ali dlje v vesolje.

Pomanjkanje jo redno precej stane. Za dostavo enega samega astronavta na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ZDA Rusiji plačajo 60 milijonov dolarjev, medtem ko za prevoz tovora dolarje nakazujejo zasebnemu podjetju Space X, ki upravlja kapsulo Dragon.

Odprave z zasebnikom Orbital Sciences, ki ima pod okriljem rakete Antares in kapsulo Cygnus, so začasno ustavljene po oktobrski nesreči.

Nasa bo brez lastnih uporabnih zmogljivosti ostala predvidoma vse do leta 2017. To je veliko časa, a na agenciji zagotavljajo, da bo ta zelo koristno porabljen. V pripravi ima velikopotezen načrt, imenovan Naslednji veliki skok.
Obuditi Armstrongov pionirski duh
Končni cilj je po letu 2030 poslati astronavte na Mars, pot do njega pa je gosto posejana s postajami. Od znanstvenih poskusov na ISS-ju, ki bodo pripomogli k boljšim pripravam na potovanje, ponovitve človeškega obleta Lune, proizvajanja kisika na Marsu do obvladovanja asteroidov; Nasa tokrat namerava pritegniti pozornost sveta in ponovno prižgati strast domačega občinstva do vesoljskega raziskovanja. Navsezadnje ta zagotavlja denar zanj.
Najmočnejša raketa sploh
Za vse to pa potrebuje lasten pogon. V ta namen razvija Space Launch System (SLS), ki bo predvidoma sposoben v vesolje ponesti 130 ton tovora. Za ponazoritev: nanj bi lahko naložili tri tanke slovenske vojske M84. V končni, najbolj nadgrajeni različici bo najmočnejša raketa v zgodovini. Manj, 118 ton, je bila zmožna zdaj upokojena masivna raketa Saturn V, ki je gorela za večino pomembnih ameriških odprav v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo. Na SLS bo Nasa poveznila Orion in ga pošiljala na odprave globoko v vesolje.
2017 brez posadke okoli Lune
Vsi skupaj, vključno z SLS-om, bodo predvidoma leta 2017 opravili prvi polet brez posadke okoli Lune. Če bo uspel, bodo leta 2021 polet ponovili skupaj s človeško posadko, kar bo prvi takšen podvig po 40 letih. Načrt z naslovom Raziskovalna odprava-1 je tak: štirje astronavti bodo v Orionu poleteli do Lune, naredili oblet in se vrnili.

2019 naj bi ujeli manjši asteroid, velik največ nekaj deset metrov, ter ga pripeljali v orbito okoli Meseca. Tam naj bi nanj v začetku 20. let 21. stoletja stopili astronavti.
SLS ni poceni
Na SLS sicer letijo številne kritike stroke, da je predrag projekt, namenjen predvsem ustvarjanju delovnih mest po določenih zveznih državah ZDA. Vsak vzlet bo stal najmanj 500 milijonov dolarjev do celo milijarde, sistem pa bodo poganjali stari motorji Rocketdyne RS-25, ki so bili razviti konec 70. let, prvič uporabljeni pa leta 1981; in jih Nasa že dolgo skladišči.
Nova raketa za Evropo
Medtem novo raketo načrtuje tudi Evropa. Ministri držav članic Ese so sprejeli tri resolucije, s katerimi so podprli projekte agencije, ki ciljajo na zemeljsko orbito, Luno in Mars. Z eno izmed resolucij so podprli razvoj nove rakete Ariane 6, ki naj bi zagotavljala "dostop Evrope do vesolja". Ariane 6 bo raketa srednje nosilnosti, njen tovor bo znašal največ 6,5 tone, en vzlet pa naj bi stal 70 milijonov evrov (več v spodnjem videu).
Satelit Galieo usposobili
Z Ese prihajajo še ene dobre novice za načrtovani najsodobnejši svetovni satelitski sistem Galileo, ki bo konkuriral ameriškemu GPS-u. Pred kratkim sta se dva satelita (od načrtovanih 30) napačno utirila v orbito, krivo pa naj bi bilo programje na ruski raketi.

Z enim izmed njih so pred dnevi vzpostavili stik in ga bodo poskušali spraviti v za sistem uporabno orbito. Trenutno namreč potujeta po izraziti elipsi okoli Zemlje, ki se od nje najbolj oddalji pri 25.900 kilometrih, najbolj približa pa pri 13.713 kilometrih.

Video 1: prenos v živo

Broadcast live streaming video on Ustream

Video: Esina predstavitev delovanja rakete Ariane 6