Prihajajoče leto bo z vesoljskimi novicami približno tako bogato kot preteklo. Ne ravno prelomno torej. V njem (predvidoma) ne bo tako zgodovinskih dogodkov, kot je bil obisk Plutona 2015, ali pa izstrelitev velikega naslednika Hubbla, ki je predvidena za 2018. Veliko pomembnih vesoljskih projektov je namreč letos še zabubljenih, globoko v razvoju in se bodo iz kokona prebili pozneje. Leto 2017 torej lahko primerjamo z vzletno stezo za obilen pehar planetarnih odprav, ki bodo izstreljene leta 2018.

To pa še ne pomeni, da letošnje dogajanje ne bo polno zanimivosti. Na Mesecu bo gneča kot že desetletja ne, vzletela bo najmočnejša raketa na svetu, namenjena marsovskim predkolonizatorskim misijam, častitljiva sonda Cassini bo pri Saturnu izvedla veliki finale - in še mnogo več. Pripravili smo povzetek najvidnejših misij za 2017.

Gneča na Mesecu
Leto 1976 se je pisalo, ko je nazadnje človeški robot pristal na Mesecu, nagrabil prgišče materiala in ga prinesel nazaj v roke čakajočih znanstvenikov. Bila je to sovjetska Luna 24, in to dve leti zatem, ko je ugasnil ameriški lunarni program s posadko (Apollo). Sledilo je kar 40 let bolj kot ne zatišja. Zadnja leta pa plamenico zanimanja za zemljin satelit spet prižigajo Kitajci. Predvidoma oktobra letos bodo na sveži raketi Dolgi pohod 5 izstrelili sondo Čang'e 5, napoveduje kitajska državna televizija CCTV. Ne gre za še en pristajalnik, ki bo po stiku s trdimi tlemi izvedel nekaj meritev, posnel nekaj fotografij in utonil v sivini podobnih misij, pišejo pri Nasi. Ne, po kitajski boginji Lune poimenovani robot bo vrtal dva metra globoko, da bi pridobil čim bolj pristne vzorce Meseca (površje s sevanjem drugači Sonce), in se nato z dvema kilogramoma prsti vrnil nazaj na Zemljo.
Kitajska s tem namerava dokazati svoje sposobnosti samostojnega raziskovanja vesolja in tlakuje pot dobi rudarjenja po drugih nebesnih telesih. Na Mesecu je namreč veliko vode, potrebne za potovanja globlje v Osončje, pa tudi nekaterih dragocenih, na Zemlji redkih rudnin. Nekaj tehnologij za tokratni podvig je že preizkusila v preteklih letih. Leta 2013 smo spremljali "žadastega zajca", lunarni rover Jutu, ki je z radarjem analiziral sestavo tal do 140 metrov globoko, 2014 pa Čang'e 5-T1, prvo vesoljsko ladjo, ki je obkrožila Mesec in se varno vrnila na Zemljo - spet po 40 letih.

Indijski Čandrajan 2 zamaknjen
Kot kaže, bodo pri tem prehiteli velikega tekmeca na več področjih, Indijo. Ta zadnja leta tudi veliko vlaga v vesoljske podvige iz podobnih razlogov kot soseda. Že leta 2008 je s Čandrajanom 1 poskrbela za lasten lunarni satelit, za letos pa je napovedovala ambiciozen trojček lunarnega roverja, orbiterja in pristajalnika Čandrajan 2. Ne bo šlo. Kot poroča indijski medij The Hindu, je odprava prestavljena na 2018. S tem bo predvidoma zamudila celo že naslednji napovedan kitajski podvig, Čang'e 4, ki bo kot prvi pristal na oddaljeni strani Lune, napačno znani tudi kot "temna stran Meseca". Tam ni pristal še nihče.

Prva dirka po Luni
Po desetih letih bomo naposled ugledali dolgo prestavljano izvedbo Googlovega projekta Lunar XPRIZE. Ameriški tehnološki velikan je obljubil 20 milijonov dolarjev tistemu zasebnemu podjetju, ki bo prvo na Mesec poslalo robotsko vozilce, na njem prevozilo 500 metrov in pri tem nazaj pošiljalo video ter fotografije. Neke vrste prva dirka po Luni, torej. Sedem tekmovalcev je odpadlo, svoj prostor na raketah pa je do zdaj uspešno zakupilo pet podjetij in si s tem zagotovilo svoj štartni položaj. Izstrelitve so predvidene za konec decembra, pet roverjev se bo po sivi njivi zapodilo nekaj dni zatem. Vse bomo lahko spremljali v živo. Nagrada zapade z 31. decembrom 2017.

Druga kitajska železa v ognju
Ambiciozni kitajski vesoljski program vključuje vesoljsko postajo, edino poleg ISS-ja. Nebeška palača 2 (Tiangong 2) deluje od lani in enkrat je že prejela človeške obiskovalce, tajkonatve. Letos se bo pokazalo, ali so jo Kitajci sposobni tudi dolgoročno, redno upravljati in vzdrževati ter ali je tehnološko primerna. Prva oskrbovalna misija z vesoljsko ladjo Nebeška ladja 1 (Tiandžou 1) je predvidena za letošnjo pomlad.
Svoj prvi vesoljski teleskop bi morali lansirati lani, a ni iz tega še nič. Državna tiskovna agencija Šinhua je konec leta le dvoumno zapisala, da se bo to zgodilo "kmalu" - domnevamo lahko, da letos. HXMT je teleskop za rentgenske žarke, namenjen opazovanju vročih delov vesolja, denimo okolice črnih lukenj, razbeljenih oblakov prahu in plina, morda pa tudi temne snovi, ki bi ob razpadu morda lahko oddajala sevanje v primernih valovnih dolžinah. S HXMT-jem bo Kitajska zapolnila luknjo, ki so jo lani pustili Japonci po nesrečnem uničenju teleskopa Hitomi - praktično takoj po začetku obratovanja.

Japonska za zdaj nima sreče
Jaxa, vesoljska agencija dežele vzhajajočega Sonca, tudi v 2017 vstopa z levo nogo. Sredi januarja je testirala SS-520-4, najmanjšo in najlažjo raketo vseh časov za dostavo satelitov v orbito. Z njo so kanili Japonci precej zmanjšati stroške izstrelitev le nekaj kilogramov težkih satelitov. To bi bil rekorden dosežek, a je ostalo v pogojniku. 20 sekund po vžigu so izgubili stik z napravo in druga stopnja je ostala nema. Videoposnetek je na voljo tukaj.

Tudi v projektu "vesoljskih čistilk" ni šlo. Vse agencije razvijajo programe reševanja zasmetenosti orbite, torej stotisočih nevarnih koščkov satelitov in meteoridov, ki krožijo okoli Zemlje in predstavljajo nevarnost za mimoidoče. Jaxa se ga je lotila po svoje, z misijo KITE. Večje vesoljske smeti oziroma celotne satelite bi iz vesolja privlekla s pomočjo naelektrenega kabla. Torej, satelit bi na koncu življenjske dobe iz svojih nedrij izpustil več sto metrov dolg kovinski in neizoliran kabel z utežjo na koncu. Skozi žico bi stekel električni tok, okoli nje pa magnetno polje, ki bi začelo zavirati. Tako bi odsluženi satelit zmanjšal hitrost, znižal nadmorsko višino in dokaj hitro zgorel v atmosferi. Jaxa je koncept hotela testirati kar v sklopu zadnje misije na vesoljsko postajo ISS.
Njeno plovilo se je po uspešni združitvi z ISS-jem, kjer je pobralo odpadke astronavtov, spustilo nekoliko nižje, da bi opravilo še sekundarno misijo. Izpustiti bi moralo testni kabel in opazovati, koliko ga upočasnjuje. A kot poroča Space.com, štrene ni bilo na dan, zato so plovilo H-II zgolj spustili v ognjeni konec.
PROCYON le ni povsem neuporaben
Mešane novice prihajajo z misije PROCYON. Gre za miniaturno, zgolj 65-kilogramsko sondo, namenjeno obletu blizuzemeljskega asteroida 2000 DP₁₀₇. Nekje na poti so ji povsem odpovedali ionski motorji, zato preusmerjanja nezmožna zgolj tava naprej po Osončju. Kljub temu so na upravljavcu, Univerzi v Tokiu, nekaj še iztisnili iz nje: opazovali so komo oz. atmosfero repatice 67P/Čurjumov-Gerasimenko, tistega kometa, ki ga je temeljito preučila Esina Rosetta. Ta je ugasnila lani, Jaxa pa je poskrbela še za nekaj dragocenih meritev s širše perspektive.

PROCYON je bil leta 2014 izstreljen s precej slavnejšo sondo Hajabusa 2. Tudi ta je aktualna. Namenjena je nič manj kot obstreljevanju enega večjih asteroidov in dostavi nekaj prgišč ostankov nazaj na Zemljo. Do cilja, kilometrskega 162173 Ryugu, bo Hajabusa 2 predvidoma prispela ob letu osorej. A zdaj dobro kaže že to, da se na njej še ni nič sfižilo, v nasprotju s predhodnico Hajabusa 1, kjer se je pokvarilo skoraj vse, kar je lahko zatajilo. Z ionskimi motorji dvojka danes polagoma pluje proti cilju brez napak.

Tudi pri raziskovanju Meseca bodo Japonci za Kitajci. Tudi Jaxa je hotela že letos izstreliti Selene 2, trojček orbiterja, pristajalnika in roverja za Zemljin naravni satelit, a kot kaže, misija deli usodo indijskega Čandrajana 2. Selene 1 je sicer leta 2008 misijo opravil z odliko.

Najmočnejša raketa na svetu - letos
2017 bo zelo pomembno za zasebno pobudo, še posebej za znani SpaceX Elona Muska. Tisto podjetje, ki je razburkalo vesoljsko industrijo in ki napoveduje kar kolonizacijo Marsa, z osnovami začenjajoč že leta 2018! A osnovna dejavnost ostaja dostava satelitov v orbito, ta prinaša dobiček in zagotavlja obstoj podjetja. V zadnjih letih je nekajkrat močno pokašljala, saj je nekaj raket Falcon 9 eksplodiralo, zadnjič kar na ploščadi dan pred vzletom. Vrnitev 14. januarja je bila izvedena brez napak, a tako bo moralo ostati. Letos bo moral SpaceX dokazati, da je odpravil težave, sicer kupci ne bodo več posajali dragih satelitov na Sokole, posledično pa bodo tudi vse preostale drzne vizije ostale zgolj želje.

Med drznimi vizijami je popolna ponovna uporabnost raket. SpaceX je bil prvi na svetu, ki je prvo stopnjo Falcona 9 z dragimi motorji merlin vred pripeljal nazaj na Zemljo po orbitalni misiji. Zdaj se je teh prvih stopenj že precej nabralo in večinoma lovijo prah v hangarju podjetja. Dokazati bo moral, da jih je mogoče varno - predvsem pa poceni - ponovno izkoristiti. SpaceFlightNow poroča, da se bo prvi test zgodil že konec februarja.

Predvidoma poleti bo prvič poletela težkonosilna raketa Falcon Heavy, takrat najzmogljivejša na svetu. V nižjo orbito bo zmožna ponesti 54 ton, do Marsa pa 14 ton, torej ravno dovolj za napovedane misije s kapsulo Red Dragon. Predvsem pa bo zelo poceni. SpaceX ceno ene izstrelitve postavlja na 90 milijonov dolarjev. Vprašanje, koliko je ocena realna, a tudi če se podvoji, bo še vedno neprimerno nižja od Nasinega sistema SLS, kjer naj bi strošek presegal milijardo dolarjev.
Najmočnejša raketa (po količini tovora) vseh časov je sicer upokojeni Saturn V, ki je nosil astronavte na Luno. V nižjo orbito je lahko ponesel 140 ton. Vprašanje, ali ga bo SLS lahko presegel - o tem se mnenja krešejo.

Kapsule s človeško posadko
Prav tako bo SpaceX predvidoma še letos preizkusil dolgo pričakovano vesoljsko kapsulo za človeško posadko Crew Dragon. Z njo nameravajo ZDA končati dolgotrajno (in drago) odvisnost od Rusije za prevoz posadke na ISS. Prvi test Nasa pričakuje do novembra. V igri je še en zasebnik, industrijski magnat Boeing, ki bo prav tako še letos v ogenj poslal lastno kapsulo CST-100 Starliner. Toda letošnji poskusi orbitalnih poletov bodo še brez mesa na krovu, torej podobni temu testu državne vesoljske ladje Orion. To Nasa razvija z mislijo na polete dlje v vesolje, začenši z okolico Meseca že čez nekaj let, naposled pa na Mars po letu 2030. Vprašanje sicer je, kaj bo o vsem tem porekel novi predsednik ZDA.

Med vidnejšimi zasebnimi pobudami sta še Virgin Galactic Richarda Bransona, ki je po nesreči leta 2014 znova pognal letalo VSS Unity za suborbitalne polete; s podobnim ciljem bo manjše raketice z ljudmi vred do orbite in nazaj pošiljal Blue Origin Jeffa Bezosa, sicer znanega po Amazonu.

Prehodno leto za Naso
Ameriška vesoljska agencija Nasa letos bolj ali manj ne bo začenjala ali izstreljevala odmevnejših novih projektov. Nadaljuje se razvoj prej omenjene državne rakete SLS, ki bo čez nekaj let dejansko najsilnejša raketa vseh časov (Falcon Heavy bo daleč prekašala), Hubblov veliki naslednik James Webb bo moral prestati zahtevne teste, zbirajo se ideje za prvo misijo na za življenje morebiti obetavno luno Evropa. Asteroidni OSIRIS-REx polagoma pluje proti tarči in še kup je tekočih misij, s katerih sporadično poročamo.

Dve izmed njih, zelo uspešni, čaka ugasnitev. Sonda Dawn, ki je edina sploh uspela orbitirati dve nebesni telesi, v praksi obiskala dva največja asteroida in obenem opravila prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini, bo ostala brez potisnih kemikalij in za "vedno" obvisela nad Cerero. Ekipa je razmišljala še o eni avanturici do tretjega telesa, toda vodstvo Nase se s tem ni strinjalo. Svoj veliki finale nadalje čaka še častitljivo staro in izjemno uspešno sondo Cassini, ki deluje 20 let in desetletje preučuje sistem Saturna. Do zdaj je večinoma krožila precej daleč od planeta, zunaj področja njegovih prstanov. Za končnih 22 obletov, začenši z aprilom, pa se bo podala kar v ozki (2.400 km) prostor med prstani in Saturnom. 15. septembra se bo potopila globoko v Saturnovo atmosfero in nazaj poročala, dokler se bo dalo.
Iskanje eksoplanetov
Navdušenci nad odkrivanjem zunajosončnih planetov so z veseljem pričakali letošnjo izstrelitev Nasinega vesoljskega teleskopa TESS. Ta bi nasledil starega Keplerja, najditelja tisočerih eksoplanetov, s še večjo zmogljivostjo. Toda prej omenjene eksplozije raket Falcon 9 so pripeljale do prestavitve na marec 2018.
Nič ne de, svoj lonček je nastavila Evropska vesoljska agencija z vesoljskim teleskopom CHEOPS, prav tako vohljačem za planeti zunaj našega širšega domovanja. Morda bo prav Keops našel Zemljo 2.0. Če bo seveda pripravljen za izstrelitev še letos - zamuda pri Esi ne bi bila nenavadna. Vsekakor so v tem trenutku pod vprašaj postavljene izstrelitve dodatnih satelitov za evropski navigacijski sistem Galileo, saj jim množično odpovedujejo atomske ure. Več o Esinih letošnjih dejavnostih v tem videu.

Pustimo se presenetiti
Vse to je seveda le izbor najvidnejših, predvidoma najzanimivejših dogodkov. Marsikaj prelomnega pride nenapovedano, učijo pretekla leta. A če potegnemo črto, je 2017 bolj vzletna steza za pravo epidemijo - predvsem planetarnih - misij, ki pride z 2018.