Pionir osebnih računalnikov in igralnih konzol, prekaljen in brutalen podjetnik, vizionar - to so le nekatere lastnosti Jacka Tramiela, čigar izdelki so zaznamovali mladost prenekaterega Slovenca. Najbolj znan je bil kot ustanovitelj podjetij Commodore in deloma Atari. Kot sporna osebnost se je javnosti večinoma izogibal, pozornosti ni želel in o (ne)slavni preteklosti ni govoril. Svoje zadnje besede je v krogu družine izustil v nedeljo.

Svetovna javnost si ga bo zapomnila predvsem po njegovih izdelkih, pri čemer izstopata dva. Najprej po prvem vse-v-enem osebnem računalniku PET iz leta 1977, ki je po široki javnosti dostopni ceni v enem robustnem izdelku vseboval vse potrebne dele in računalnike spremenil iz čudes sveta tehnofrikov v bolj občo dobrino. Predvsem pa je Tramiel povezan s slavnim modelom Commodore 64.
Poslovna javnost pa si je Tramiela zapomnila kot brezkompromisnega in brutalnega podjetnika. Ne brez razloga, saj so njegov značaj v 83 letih življenja oblikovale marsikatere strahote - od brutalnosti nacističnega režima na Poljskem do brutalnosti ameriškega sveta poslov.

Jacek Trzmiel oz. Idek Tramielski (trzmiel pomeni čmrlj) se je leta 1928 rodil v tretjem največjem poljskem mestu Łódź. Skupaj z njegovo judovsko družino so ga nacisti med drugo svetovno vojno najprej zaprli v judovski geto, nato pa v Oświęcim - bolj znan kot Auschwitz. Tam je osebno spoznal t. i. nacističnega angela smrti dr. Josefa Mengeleja, znanega po nehumanih poskusih na zapornikih. Mengele je po Tramielovih besedah njegovega očeta usmrtil s poskusnim vbrizgavanjem bencina v kri.
Jacek je bil eden redkih preživelih v njegovi skupini. Kmalu po vojni je emigriral v ZDA in se pridružil ameriški vojski, kar je usodno uplivalo na njegovo pot.

Iskanje priložnosti, tveganje, podjetništvo
V ZDA se je jezika naučil iz filmov, vozil taksi in popravljal najrazličnejše stvari. Vojska, ki se ji je pridružil, mu je zaradi očitnih spretnosti dodelila popravljanje takrat izjemno razširjenih tipkalnih strojev. Izkušnje so pripomogle, da je po odhodu iz vojske kupil delavnico in popravljal tako tipkalne stroje kot takrat še mehanične računske stroje - kalkulatorje.
Podjetniška žilica ga ni pustila v poslovno uspešni delavnici. Začel je uvažati tipkalne stroje iz vzhodne Evrope in s tem namenom leta 1955 ustanovil podjetje Commodore (kontraadmiral). Takrat je prvič občutil lastnost poslovnega sveta, ki jo je pozneje opisal: "Posel je vojna". S trga so ga izrinili izjemno poceni japonski tipkalni stroji. Da bi preživel, je pri poslovnežu Irvingu Gouldu najel posojilo in z njim vstopil na trg mehaničnih kalkulatorjev. Gould, ki je Commodore skozi zgodovino dvakrat rešil pred propadom in ga na koncu sam vanj pahnil, je sicer obogatel z iznajdo danes splošno razširjenega ladijskega kovinskega tovornega zabojnika, vsakdana pristanišč.

Tudi vstop na trg mehaničnih kalkulatorjev se je izkazal za Tramielovo slepo ulico. Zopet so ga Japonci z nizkimi cenami pahnili v izgubo. Vizionarsko je poiskal rešitev v tehnologiji prihodnosti: digitalnih kalkulatorjih. V sodelovanju s podjetjem Texas Instruments, ki je prispevalo osnovni čip in Bowmarjevim LED-prikazovalnikom je trgu ponudil dober digitalni kalkulator. Dobički so bili izjemno visoki, digitalni kalkulatorji so bili Tramielova velika prodajna uspešnica. Obenem pa velika streznitev, saj se je Tramiel na tem primeru z veliko opeklino naučil, kako deluje poslovni svet.
Texas Instruments so namreč ob ugotovitvi, kakšen prodajna uspešnica so digitalni kalkulatorji, zavohali možnost večjega dobička zase in nemudoma poslali na trg lasten kalkulator. Ceno celega lastnega kalkulatorja so postavili veliko pod ceno čipa za kalkulator, ki so ga prodajali Tramielu. Z vrhunca je Tramiel ponovno padel v veliko izgubo in se ponovno spopadal z možnostjo propada.
Tramiel se je takrat odločil za poslovno strategijo, na kateri v glavnem temelji današnji Apple - izogibanje poslovnim partnerjem v horizontalni liniji in težnja k podreditvi (ali nakupu) le-teh. Ravno odvisnost od poslovnih partnerjev v "vojnem" svetu poslov ga je namreč pahnila v neljub položaj. Commodore se je sicer Texas Instrumentsom čez nekaj let oddolžil z obrestmi.

Tveganje ob skorajšnjem propadu Tramielovega podjetja je spet prevzel vlagatelj Gould in podjetje dokapitaliziral s tremi milijoni dolarjev. Tramiel druge priložnosti ni izpustil iz rok; izkoristil jo je na najboljši možen način. Z inovacijo in razvojnim prebojem v prej neznano. Ko so iskali rešitev, mu je v eni od anekdotičnih situacij leta 1975 razvojni inženir Chuck Peddle namignil, da so kalkulatorji preteklost, računalniki pa prihodnost. Tramiel mu je v svojem slogu odvrnil: "Dokaži. Naredi ga." Peddle je izziv sprejel.
Na temelju 8-bitnega čipa MOS Technology 6502 je v skoraj filmskem razvojnem tempu v izjemno kratkem času izdelal prototip osebnega računalnika, ki je vseboval vse potrebne dele v enem robustnem izdelku. Do takrat so namreč računalniki večinoma spadali v svet tehnoloških frikov, ki so različne komponente skupaj sestavljali po garažah po ZDA.
Ironija je, da sta Steve Jobs in Steve Wozniak Tramielu le malo prej ponudila, da mu prodata svoj izum, model Apple II. Za Tramiela je bil predrag, dvojica pa se je zato podala v svojo podjetniško kariero, ki je Apple pripeljala do enega največjih svetovnih podjetij sploh.

Kot pravi anekdota, je inženir Peddle v treh dneh brez spanja pred skrajnim rokom oddaje - izjemno pomembnim čikaškim tehnološkim sejmom - sestavil Personal Electronic Transactor (PET) in zanetil iskrico revolucije. Podjetje je na podlagi prototipa od navdušene javnosti prejelo množico prednaročil in predplačil. Tramiel je uvedel še eno poslovno inovacijo v svetu računalništva - namesto prodaje le specializiranim trgovinam prek licenciranih posrednikov je računalnike prodajal neposredno; tudi v množična trgovska središča.
Isto leto so s podobnim izdelkom poskusili tudi Apple in še nekaj drugih pionirskih proizvajalcev. Tramiel je konkurenco zdrobil z izjemno nizkimi cenami. Medtem ko so podobni računalniki stali 1.000 dolarjev navzgor, je svoje različice PET-a ponujal po 600 ter ceno spustil tudi do le 200 dolarjev. "Ne verjamem v kompromise. Verjamem le v zmago," je izjavil. Kmalu je se Texas instrumentsom maščeval za njihovo potezo pri kalkulatorjih: zaradi Tramielovih nizkih cen so se bili prisiljeni umakniti s trga računalnikov.

Računalniki so za maso, ne za klaso
Vrhunec je Tramiel doživel v tekmi z Applom in Atarijem. Oba sta v nasprotju z modeli PET ponujala takrat bogato barvno grafiko in napreden zvok iz računalniškega brenčača, zato je Tramiel spet pritisnil na razvojne inženirje. Ti so v neverjetno poceni Commodore 64, novo zastavonošo podjetja, za majhen denar stlačili takrat izjemnih 64 kilobajtov spominske enote RAM ter najnaprednejše čipe za zvok in sliko. Bil eden prvih računalnikov s tipkovnico in disketno enoto, monitor pa ni bil potreben, saj se je enoto priključilo kar na TV. Tramiel je takrat izustil krilatico, da so računalniki namenjeni množicam, in ne eliti.
Tramien kot "anti-Steve Jobs"
Timesov analitik Harry McCracken je tudi zato Tramiela opisal kot "anti-Steva Jobsa". "Hotel je, da so osebni računalniki izjemno poceni in izjemno uporabni; hkrati pa ga eleganca ali tehnološka prefinjenost ni niti najmanj zanimala," je komentiral.

Prvi računalnik, ki je prinesel milijardo
C64 je bil polno delujoč, vsestranski računalnik v takratnem smislu, saj je z raznoliko programsko opremo omogočal vse: od programiranja, besedilnih urejevalnikov, modemskih povezav, obdelave slik in drugega programja. Vseeno pa bo ostal znan predvsem po velikem naboru iger, ki so mladino pred TV-zaslone prikovale ure, dneve in mesece. Commodore je z njim dosegel nov rekod: izdelal je prvi računalnik, ki je prinesel več kot milijardo dolarjev prihodkov.

Mnogi Tramiela in njegov C64 primerjajo s Fordovim avtomobilom model T, prvim avtomobilom, ki je bil cenovno dostopen širšemu prebivalstvu.

Agresivne kampanje s smešenjem konkurence
Znan je bil še po enem tipično tramielovskem odnosu, ki ga v sodobnosti s pridom uporablja Apple: zloglasne tržniške oglasne kampanje, s katerimi ne le hvališ sebe, temveč še smešiš tekmece. Tramiel je v svojih oglasih s prstom kazal na konkretne tekmece, izpostavljal njihove slabosti in s ponosom tolkel po lastnih prsih. V enem izmed oglasov je nastopil tudi znani kapitan James T. Kirk iz Zveznih stez, igralec William Shatner.

In Tramiel je na vrhuncu zapustil podjetje.

Odhod ustanovitelja, veliki razkol
Glavni razlog je bil spor med Tramielom in največjim delničarjem, Gouldom, pa tudi v Tramielovi težavni osebnosti. Tako kot pri poslih svojim poslovnim partnerjem (enakopravnim ali podrejenim) ni ničesar prihranil, jih stiskal cenovno in z nemogočimi roki; tako se je znašal tudi nad lastnimi zaposlenimi. Znan je bil po svojih izbruhih kričanja, ki so včasih trajali več ur in več dni zaporedoma; mnogo zaposlenih je zato zapustilo podjetje. V oči je bodla Tramielova razvpita praksa oviranja s tožbami. Tekmece je spravil na sodišče, jih časovno in finančno oviral s tožarjenjem - pa če je bila tožba že v izhodišču upravičena ali ne. Nič od tega ni pripomoglo k njegovi priljubljenosti, za Goulda je postal preveč nepredvidljiv.

... in vrnitev na strani največjega tekmeca
S precejšnjim premoženjem je po odhodu iz Commodorja leta 1984 Tramiel nameraval preživeti leto na luksuznem križarjenju, a ga poslovna žilica ni pustila na cedilu. Leto poprej je namreč krepko udarilo po prihodkih industrije videoiger in na kolena spravilo marsikatero podjetje. V hude težave je prišel tudi eden največjih Commodorjevih tekmecev, Atari. Družba Warner Bros ga je iztisnila v prodajo. Tramiel je s križarjenja priletel v ZDA, kupil svojega nekdanjega največjega poslovnega "sovražnika" Atari in se po robu postavil svojemu nekdanjemu domu, Commodorju.

Desetletje igralnih vojn
Preostanek 80' let sta Commodore in Atari preživela v medsebojnem tekmovanju v izdelavi čim boljše platforme za igranje in pripadajočih videoiger. Desetletje je prineslo več znanih imen konzol, kot Atarijeva serija ST ter Lynx in Commodorjeva Amiga. V zelje jima je hodila tudi priljubljena Sinclairjeva konzola Spectrum. V prodajnih številkah je na koncu deloma zmagal Tramielov nasprotnik, Commodore. A bitka je bila zastonj in zmaga pirova.
IBM-ov PC, Microsoft in zaton konzol iz 80' let
Zatopljena v tekmovanje se tekmeca nista dovolj posvetila vzponu IBM-ovega PC-ja, osebnega računalnika v zavezništvu s proizvajalcem programske opreme in operacijskih sistemov, Microsoftom Billa Gatesa. IBM-ova mantra je bila združljivost. Ta je druga podjetja "prisilila", da so svoje računalnike po standardih prilagajali IBM-u ter hote ali nehote z množico PC-klonov pripomogli k IBM-ovemu vzponu. Jobsov Apple se je v nasprotju z Atarijem in Commodorjem temu bolje prilagodil.
"Uspeh ali propad"? Propad.
Tekmeca sta novo stanje v začetku 90' let začutila z izjemnim padcem prodaje in izgubo. Odzvala sta se s projekti "make or break" (uspeh ali propad). Prvega je izvedel Commodore s konzolo Amiga CD32, ki je bila opremljena s CD-ROM enoto. Bankrot in propad je sledil leta 1994. Atarijev projekt "make or break", konzola Jaguar, je imela podobne cilje kot Tramielovi izdelki v 80' letih - moč za nizko ceno. A se je uštel. Prehiteli so ga stari "sovražniki" Japonci - Sony je na trg dal izjemen PlayStation, Sega se je ponašala s Sega Mega Drive in izjemnim igrarskim hitom Sonic the Hedgehog; njegovo ročno konzolo Lynx pa je povozil Nintendov Game Boy. Leta 1998, ko je vse Atarijeve pravice prodal Hasbru, se je stari Poljak Tramiel najbrž tolažil s tem, da je tekmec Commodore propadel pred njim.

Umik v zasebnost in dobrodelnost
Do smrti se je Tramiel umaknil v zasebnost, upravljal z lastnim premoženjem in užival čas z družino. Javnosti se je umikal in nič v povezavi s Commodorjem ni več komentiral. Ukvarjal se je z dobrodelnostjo, še posebej z ameriškim muzejem holokavsta. V zadnjih letih se je v javnosti pojavil le, ko je govoril o dogodkih, ki so ga najbolj zaznamovali. O holokavstu, boju za preživetje, ki ga je pozneje bil v poslovnem svetu. Ob redkih dogodkih, ko se je vseeno pojavil v javnosti, so ga oblegala druga znamenita imena industrije. Ob 25. obletnici C64 ga je med drugim obiskal Wozniak. 30. obletnico pa je Tramiel zgrešil le za nekaj mesecev.

Podatkovne kasete še danes sivijo lase
V nasprotju z resnimi in težkimi temami njegovega življenja pa je za seboj pustil zapuščino, ki vedri in zabava. Še danes. Ljubitelji commodorjev in atarijev si še danes na konvencijah razkazujejo sive lase, ki so jih povzročile nezanesljive podatkovne kasete. Kot izjemno poceni medij je bila namreč analogna kaseta poglavitni prenosnik programov in iger, hkrati pa povzročala dolgotrajno nalaganje in pogoste napake. Kljub temu so uporabniki prevzeti z nostalgijo, preigravajo že tisočkrat preigrane igre. Podjetja izdelujejo in z dobičkom prodajajo replike opreme, ki je tehnološko zastarela in več milijonkrat manj zmogljiva od današnje.

Bodo o generičnem tipu nekje v Aziji izdelanega računalnika, ki kraljuje na mizah sodobnosti, čez 20 let tudi konvencije nostalgičnih uporabnikov?