Uspešna vrnitev Discoveryja je za Naso izrednega pomena, saj je še vedno živ spomin na tragedijo Columbie, ki je februarja 2003 razpadla po vstopu v atmosfero. Discovery je prvi raketoplan, ki je poletel po nesreči.

Discovery zaradi slabega vremena spet ni mogel pristati v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, zato se je Nasa odločila za rezervni načrt. Raketoplan bi moral pristati že v ponedeljek, vendar je slabo vreme spremenilo načrte.

Dva poskusa pristanka sta bila odpovedana že v ponedeljek. Nasini strokovnjaki so zatrdili, da ima raketoplan dovolj goriva, posadka pa dovolj hrane in kisika, da lahko vzdrži najmanj do srede.

Posadka ni bila presenečena
Poveljnica posadke Eileen Collins je v odzivu na prvo prestavitev pristanka dejala, da se zavedajo, kako nestabilno je vreme na Floridi, zato jih odločitev sploh ni presenetila.

Strogi pogoji za pristanek
Nasa je želela zagotoviti popolnoma varno vrnitev na Zemljo, zato je na pristajališču zahtevala najmanj osem kilometrov vidljivosti, v krogu 56 kilometrov pa ni smelo biti slabega vremena.

Discovery je proti Mednarodni vesoljski postaji poletel 26. julija, tja pa je prispel dva dni kasneje. Prinesel je več ton hrane in drugih zalog, dva člana posadke pa sta opravila tudi tri vesoljske sprehode.

Podobno kot pri Columbii so tudi pri vzletu Discoveryja z zunanjega rezervoarja odpadli deli izolacijske pene, ki pa niso zadeli raketoplana. Kljub temu je Nasa posadki naročila manjše popravilo v vesolju in do preklica ustavila vse polete raketoplanov.