Najvišje drevo na svetu, sekvoja, meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le štiri etaže. Najvišja zgradba na svetu je Burj Khalifa v Združenih arabskih emiratih in meri 830 metrov oziroma 163 nadstropij. Bomo kdaj zgradili tako visoko leseno stolpnico? Kako visoko lahko sploh gremo z lesom, kakšne so prednosti in slabosti?
Trenutno najvišja lesena zgradba stoji v Vancouvru v Kanadi. Visoka je 53 metrov oziroma 18 nadstropij. Marsikatero mesto na svetu zdaj tekmuje, kdo bo to presegel. Za leto 2020 v Kanadi načrtujejo postavitev 30-nadstropnega nebotičnika, še 10 nadstropij višjega pa do leta 2023 v Stockholmu na Švedskem. Japonci so še drznejšii: v Tokiu so objavili načrte za gradnjo najvišje lesene stolpnice na svetu, ki bo segala 350 metrov visoko (70 nadstropij).

Kako je mogoče z lesom graditi tako visoko?
Tehnologija obdelave lesa je izjemno napredovala, je v oddaji povedal Bruno Dujič (CBD, Intech-les). Primer: križno lepljena plošča lahko sestavlja masivno leseno konstrukcijo, saj les uravnoteži. Plošča je namreč sestavljena iz več plasti, kjer vlakna v eni smeri stabilizirajo delovanje vlaken v drugi smeri. "Les je izjemno raznolik material in njegovo delovanje v eni in drugi smeri se povsem razlikuje." Napredek sicer zajema vse vidike: tehnološki proces, pritisk, temperatura, uporaba lepil, CNC-obdelava ... in omogoča gradnje naprednih stavb. S kombinacijo plasti od 3 do 7, največkrat pod kotom 90 stopinj, dobi les veliko boljše lastnosti kot pri enosmerno lepljenih ali masivnih elementih, je zatrdil Dujič. Les je hkrati "lahkoten". Takšna plošča je pri isti prostornini šestkrat lažja od betona in 14-krat od jekla, in to pri visoki nosilnosti. Zato lahko pokrijejo "drzne" previse, razpone, gradnje v višino in nenavadne konstrukcije.
Primer z Dunaja
Na Dunaju gradijo leseno stolpnico, ki obeta, da bo ob dokončanju najvišja na svetu. 84 metrov visoka, 24-nadstropna in "do okolja prijazna". Stala bo na vzhodu Dunaja, imela bo 19.500 kvadratnih metrov površine, na njih pa stanovanja, pisarne, restavracije, center za razvajanje (velnes). Imela bo hibridno konstrukcijo. Vse razen betonskega jedra in dvigala bo iz lesa. Za gradnjo bodo uporabili plošče iz križno lepljenega lesa in tanke sestavljene elemente iz lesa ter betona, ki bodo pritrjeni na jedro stavbe ali stavbni okvir. Povezani bodo s predhodno integriranimi podporami v montažne modele zunanje stene iz masivnega lesa. Stene in stropi bodo iz neobdelane strehe.
Gradnja bo za 10 odstotkov dražja od konvencionalne betonske, vendar po trditvah izvajalcev do okolja prijaznejša. Če bo 1.000 let vsak dan z avtomobilom prevozili 50 kilometrov, bi proizvedli 2.800 ton ogljikovega dioksida. Po napovedih arhitektov ga bodo toliko z gradnjo lesene stolpnice v primerjavi z betonsko prihranili. Avstrijski gozdovi pa bodo potrebovali samo dve uri, da se količina lesa, ki ga bodo porabili pri gradnji tega objekta, obnovi. Večina gradbenih elementov je predhodno narejenih v proizvodnji, na gradbišču jih sestavijo. To čas gradnje izjemno skrajša.
Najvišjo stolpnico na svetu so začeli graditi leta 2016, dokončali pa jo bodo predvidoma konec letošnjega leta.
Pa vendar zgolj lesene zgradbe nikoli ne bodo tako visoke kot iz betona in kovine. Zakaj? In katera je najvišja lesena konstrukcija v Sloveniji, kakšna je njena statika, pa požarna varnost? Več v oddaji Ugriznimo znanost.

Ugriznimo znanost: Z lesom do neba (26. april 2018)
Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le štiri etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj?

Ugriznimo znanost: Novoodkrita stara železna doba (19. april 2018)
V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihodom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe dodajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi.

Frekvenca X: Slovenska vizionarka biološkega računalništva (18. april 2018)
Naše celice imajo veliko zanimivih lastnosti, delujejo lahko kot biološke naprave in imajo spomin. Povezujejo se tudi v logična vezja in lahko delujejo celo kot računalniki. Raziskovalno polje doktorice Tine Lebar je sintezna biologija, ki celice spreminja tako, da dobijo neke popolnoma nove lastnosti, ki v naravi ne obstajajo. Raziskave potekajo tudi na celicah sesalcev, ki jih spreminjajo tako, da so zmožne izvajati logične funkcije. S posegi v celične sisteme je mogoče ustvariti nova kompleksna genska omrežja, ki bi bila uporabna za različne aplikacije, tudi v medicini: "Celice spreminjamo tako, da bodo za nas delale nekaj koristnega. Takšne celice bi lahko bile uporabne na primer za biosenzorje v diagnostiki, vgradili bi jih lahko tudi v tkivo bolnika, kjer bi lokalno proizvajale neko biološko zdravilo." Lebarjeva s Kemijskega inštituta je v zadnjem letu prejela tri velika priznanja: štipendijo za Ženske v znanosti, Preglovo nagrado za doktorat in pred kratkim še zlati znak Instituta "Jožef Stefan". Kljub vrhunskim dosežkom pa podobno kot njeni številni vrstniki pri tridesetih letih ni redno zaposlena. V prihodnjih mesecih načrtuje nove izzive v Združenih državah Amerike. Predanost znanosti izkazuje na prav unikaten način: temo svojega doktorata z naslovom Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov ima upodobljeno tudi v veliki tetovaži na desni roki.

Ugriznimo znanost: Ceste brez smrti (12. april 2018)
V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3.000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem, in vsak izmed njih mora delovati pravilno, da ni prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na morebitno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč ...

Ugriznimo znanost: Ali konoplja zdravi? (5. april 2018)
Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihovi nalogi sta prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.