1. Podjetje, ki razvija napihljive vesoljske postaje, v hudih težavah

Ameriško podjetje Bigelow Aerospace je odpustilo vse zaposlene, poroča portal SpaceNews.

Bigelow Aerospace od leta 1999 razvija napihljive vesoljske habitate. Njegov končni cilj je postaviti komercialne vesoljske postaje v orbiti Zemlje in bivalne module po drugih nebesnih telesih, začenši z Mesecem.

Sorodna novica Bigelowova "revolucionarna" vesoljska soba naposled napihnjena

Ima že nekaj uspehov. Pred približno 15 leti je v orbito poslalo dve prototipni vesoljski sobi Genesis 1 in Genesis 2, ki krožita še danes. Leta 2016 je na Mednarodno vesoljsko postajo pritrdilo napihljivi modul Beam, ki se je dobro izkazal in je še vedno v uporabi.

Uspehom so očitno sledile težave. Epidemija novega koronavirusa ni bila edina, je pa bila kaplja čez rob.

Prvi kazalnik šibkosti je na plano stopil prejšnje poletje. Takrat je Nasa izdala razpis za dodatne module Mednarodne vesoljske postaje (MVP) komercialne narave.

Bigelow Aerospace se je na to že dolgo pripravljal, razvijal je modul B330 s kar 330 kubičnimi metri prostornine, kar je tretjina vsega človeku primernega prostora v MVP-ju.

Po besedah ustanovitelja in lastnika Roberta Bigelowa pa so bili prisiljeni zamahniti z roko. Nasa je namreč v razpis vključila tako pridobitni modul, ki se priklopi na postajo, kot samostojno letečega spremljevalca postaje, za oboje skupaj pa ponudila 561 milijonov dolarjev. Podjetje si po Bigelowovih besedah takega izračuna ni moglo privoščiti. (Nasa je naposled izbrala Axiom Space.)

Bigelow Aerospace je v ameriški zvezni državi Kalifornija, kjer so oblasti ukazale ustavitev vseh nenujnih sektorjev gospodarstva. Številna vesoljska podjetja nadaljujejo razvoj, kolikor se da, pri čemer prevladuje delo na daljavo. Bigelow tega ni storil, temveč je – kot rečeno – vse odpustil.

2. Ustavljen tudi vesoljski teleskop James Webb

Sprva je kazalo (poglavje 1), da se bo delo na vesoljskem teleskopu James Webb nadaljevalo kljub epidemiji. Sredi prejšnjega tedna je namreč ameriška vesoljska agencija Nasa Jamesa Webba skupaj z marsovskim roverjem Perseverance uvrstila med prioritetni misiji, kjer se delo ne sme ustaviti.

Prejšnji petek zvečer pa so izdali novo sporočilo za javnost, kjer so zaradi slabšanja razmer še dodatno omejili dejavnosti, žrtev pa je tudi naslednji veliki vesoljski observatorij.

Izstrelitev je trenutno predvidena za leto 2021, a se bo najbrž še zamaknila. Na to je namignila že revizija izpred nekaj mesecev (poglavje 4), ustavitev del pa to možnost še poveča.

Imena in vzorčevalnik na roverju
Misija Perseverance gre nemoteno naprej. Nasin prihodnji marsovski rover je zdaj v vesoljskem središču Kennedy na Floridi, kjer so mu vgradili nekaj delov, ki so bili pred transportom z inštituta JPL odstranjeni: devet vrtalnikov, ki bodo zbirali prst, in vzorčevalnik, kjer bo devet motorjev s pomočjo 3.000 drugih sestavnih delov zbrano prst shranjevalo.

Nekaj vzorcev bo rover pustil na površju Marsa, skupna ameriško-evropska robotska odprava pa jih bo predvidoma sredi desetletja pobrala in jih pripeljala na Zemljo.

Medtem je Nasin aktualni marsovski rover Curiosity na rdečem planetu opravil najstrmejši vzpon do zdaj. Med 26. februarjem in 6. marcem se je spopadel z 31-stopinjskim naklonom, sporoča inštitut JPL. Pred vzponom je posnel sebek, viden spodaj. Pred le nekaj tedni pa je poskrbel za največjo panoramo z Marsa sploh (poglavje 7).

Rekord nosi ugasli rover Opportunity pri 32 stopinjah.

Video: Kako Curiosity posname selfi

3. Orion se je vrnil na Florido, kjer bo čakal na SLS

Nasina vesoljska ladja za Luno, Orion, se je v četrtek z letalom Super Guppy vrnila na Florido, sporoča agencija.

Poprej je bil Orion na testnem kompleksu Plum Brook, kjer so ga izpostavili temperaturnim, vakuumskim in elektromagnetnim preizkusom. Prestal je vse.

Naslednje mesece (ali več) bo Orion preživel v vesoljskem središču Kennedy. Tam ga čaka – še več testov. Medtem ko so do zdaj preizkušali odpornost proti zunanjim dejavnikom, se bodo odslej posvečali predvsem drobovju: torej sočasnemu delovanju podsistemov, pogona, posebej se bodo posvetili vprašanju, ali kje kaj pušča. Nadalje bodo vgradili panele sončnih celic (Orion v nasprotju z Apollom nima gorivnih celic na vodik) in začeli polniti nekatere rezervoarje.

Težava je okužba enega izmed zaposlenih v središču Kennedy, o kateri poroča portal Space.com. Nasa se do zdaj ni odločila za zaprtje oz. tamkajšnje dejavnosti uvršča med nujne. Okužba jo bo v zaprtje morda prisilila.

Tudi če bo v središču Kennedy vse potekalo po načrtih, se bo Orion predvsem – načakal. Njegova raketa SLS namreč krepko zamuja. Do jeseni ali celo zime ostaja v vesoljskem središču Stennis, kjer so dela prav tako zaustavljena in kjer nameravajo – nekoč – izvesti prvi prižig. Na Florido jo bodo pripeljali predvidoma konec tega ali na začetku naslednjega leta.

Prvi Orion in prvi SLS bosta združena na misiji Artemis I poletela okoli Lune in nazaj brez posadke. To bo predvidoma leta 2021.

Ustavljen Michoud, novih SLS-ov in Orionov ne bo
Velika težava za Nasine lunarne načrte so potrjene okužbe v njenem kompleksu Michoud, ki se je popolnoma ustavil. Tam izdelujejo Orione in SLS-e za naslednje misije Artemis. Načrtovana letnica 2024 za vrnitev človeka na Luno se iz dneva v dan bolj maje.

Na splošno je večina Nase prešla v 3. fazo njenega odzivnega sistema na epidemijo, kar pomeni, da so ustavljene vse nenujne dejavnosti. Deli Nase so celo v 4. fazi, kar pomeni popolno izpraznitev stavb razen fizičnega varovanja.

4. Esa krči misije na minimum

Evropska vesoljska agencija prek svojega nadzornega središča v Darmstadtu upravlja 21 vesoljskih plovil. In ravno med zaposlenimi v središču so zaznali prvi primer okužbe s covidom-19.

Že pred 14 dnevi so večini odredili delo od doma, zdaj pa so število prisotnih oklestili na goli minimum. Prisotni so le tisti, ki sonde upravljajo v realnem času in so potemtakem nujni za obstoj posamezne misije, piše v sporočilu za javnost.

Naboru sond so izključili merilne instrumente in jih poganjajo v dolgoročno stabilne tirnice.

Virus je torej v kozji rog ugnal tudi oddaljeno znanstveno raziskovanje vesolja.

Nekaj okrnjenih misij in operacij:

• Cluster (četvero sond, ki merijo magnetno polje Zemlje).
• ExoMars TGO (marsovski orbiter, ki skrbi za komunikacijo in meri prisotnost plinov).
• Mars Express (marsovski orbiter, ki analizira ozračje in fotografira površje).
• Solar Orbiter (izstreljen pred mesecem dni na poti proti Soncu, toda instrumentov in drugih sistemov za zdaj ne bodo preizkušali).
• ExoMars 2 – pristajalnik Kazačok, rover Rosalind Franklin sta prestavljena na 2022.
• Tudi na splošno je evropsko vesoljsko izstrelišče Kourou povsem ustavljeno.

Sorodna novica Proti Merkurju je poletela dvojna sonda BepiColombo

K sreči je nekaj misij zastavljenih tako, da jih lahko vodi samo en človek, vse preostalo se opravi z oddaljenim dostopom, zagotavljajo na Esi. Gre pretežno za satelite, ki opazujejo Zemljo, in opazovalnice oddaljenega vesolja.

Pri evropsko-japonski sondi BepiColombo, namenjeni k Merkurju, si dodatnega krčenja sploh niso mogli privoščiti. 10. aprila bo namreč obletela Zemljo, zato bodo inženirji morali biti prisotni in poskrbeti, da se bo pravilno usmerila.

Podobno je pri Columbusu, evropskem modulu Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Columbusa upravljajo v nadzornem središču v Münchnu. Ker gre za varnost in zdravje astronavtov, pa tudi za enega najdražjih, najkompleksnejših projektov človeštva, si tveganj ne morejo privoščiti. Redukcij skorajda ni, zaposleni le sedijo bolj narazen. Nekaj dela opravijo inženirji nemškega centra DLR.

Video: Esa je v odziv na epidemijo organizirala mednarodni videodogodek, v katerem so sodelovali astronavti, znanstveniki in umetniki

5. Zmanjšano onesnaženje nad Evropo

Esin satelit Copernicus Sentinel-5P meri onesnaženje nad Evropo. Zaznal je precejše zmanjšanje dušikovega dioksida nad zahodnoevropskimi državami, predvsem prestolnicami, kot so Rim, Madrid in Pariz.

6. Nasveti astronavtov, kako se spoprijemati z izolacijo in karanteno

Sorodna novica Astronavti navdušeni nad slovenskim podzemljem

Če kdo ve, kako se spoprijemati z dolgotrajnim bivanjem v majhnih zaprtih prostorih, so to astronavti. Agencije se s psihološkimi vidiki bivanja v vesolju že dolgo ukvarjajo. Spodaj je zgoščen seznam vodil, po katerih se ravnajo. Pripravila jih je Nasina astronavtka Anne McClain.

Mimogrede, prav te veščine so urili evropski astronavti, ko so bili lani poleti v slovenskih jamah (povezava desno).

1. KOMUNIKACIJA: Svoje sporočilo izrazi na razumljiv način. Drugega dejavno poslušaj in ga poskušaj razumeti, bodi pozoren na nebesedna sporočila. Sporne točke poišči, o njih razpravljaj in jih poskušaj razrešiti.
2. VODENJE IN SLEDENJE: Pri vodenju prevzemi odgovornost in prilagajaj se novonastali situaciji. Razdeli naloge in opredeli cilje. Bodi zgled. Poskrbi, da imajo člani skupine vse potrebno. Ko pride do težav, govori, sprašuj in ponujaj rešitve. Dober vodja izboljša delovanje skupine, dober podrejeni dejavno sousmerja vodjo.
3. SKRB ZASE: Poskušaj opraviti realno samorefleksijo in najti tako svoje prednosti kot slabosti. Razmisli, kako vplivajo na skupino. Uči se na napakah. O svojih slabostih in čustvih bodi odprt. Poskušaj omejiti učinke stresa ali negativnosti. Bodi družaben, a pri tem opazuj odziv drugih. Najdi dobro razmerje med delom, osebnim časom in počitkom. Bodi organiziran. Skrbeti je treba tako za dobro psihično kot fizično stanje. Higiena je pomembna.
4. SKRB ZA SKUPINO: Bodi potrpežljiv, spoštljiv, spodbujajoč. Išči znake utrujenosti, izčrpanosti ali nezadovoljstva pri drugih. Spodbujaj skupne dejavnosti, prizadevaj si za dobre odnose. Javljaj se za neprijetne naloge. Ponujaj in sprejemaj pomoč.
5. SKUPNO ŽIVLJENJE: Raje sodeluj kot tekmuj. Graditi je treba kulturo skupine in pri tem pametno porabiti lastnosti vsakega posameznika. Sprejemaj odgovornosti in pohvali, vzdržuj pozitivno vzdušje. Ko nastopi spor, ohrani mirne živce. Skupina ljudi si mora dejano prizadevati za to, da postane ekipa, premaga ovire in doseže cilj.

7. OneWeb veča svojo konstelacijo, a je prav tako v težavah

V soboto ob 18.06 po našem času je z izstrelišča Bajkonur (Kazahstan) poletela raketa Sojuz-2.1b, ki jo izdeluje ruski Progres, tokrat pa so jo prižgali v režiji evropskega podjetja Arianespace.

Raketa je v orbito na višini 450 kilometrov ponesla 34 satelitov OneWeb. Podjetje namerava ponujati satelitski dostop do medmrežja. Do zdaj jih je v nebo spravilo 74, namerava jih najmanj 650. V ta namen načrtuje 18 izstrelitev to in prihodnje leto, piše v sporočilu za javnost.

Toda spet smo pri novem koronavirusu.

OneWeb je v petek v ZDA vložil prošnjo za stečajno zaščito (ang. bankruptcy protection). Razlog je podoben kot pri številnih drugih: že do zdaj so poslovali na robu, prihod epidemije pa ustavlja gospodarstvo, trga svetovne proizvodne verige, preprečuje potovanja, krči denarne tokove ... In ker OneWeb namerava storitve javnosti prvič ponuditi šele prihodnje leto, se sprašujejo, ali bodo do takrat sploh zdržali. Tako so tudi oni odpustili večino osebja in iščejo kupca.

Konkurenčno ameriško podjetje SpaceX je 60 satelitov svoje konstelacije za internet z neba izstrelilo teden poprej (poglavje 3).

Video: Posnetek izstrelitve

Video: Posnetek še malo drugače

8. Kitajci (skoraj) nemoteno rinejo naprej

V torek ob 4.34 po našem času so Kitajci izstrelili raketo Dolgi pohod 2C. Poletela je z izstrelišča Šičang v provinci Sečuan. V orbito je ponesla več satelitov tipa Yaogan-30, poroča kitajska državna tiskovna agencija Šinhua. "Sateliti so vstopili v načrtovane orbite in so namenjeni opazovanju elektromagnetizma v okolici in podobnim tehnološkim preizkusom." Neuradno naj bi šlo za vohunske satelite.

Dolgi pohod 2C zmore v nižjo Zemljino orbito ponesti slabe štiri tone tovora. Izstreljen je bil petdesetkrat, le enkrat neuspešno.

Video: Novička kitajske televizije CCTV

Prejšnji teden je Kitajcem spodletela prva izstrelitev rakete Dolgi pohod 7A (poglavje 4). Vzroka niso sporočili. A ker 7A uporablja isti tip motorjev kot Dolgi pohod 5B, so se pojavila ugibanja, ali bo tudi ta raketa nekaj časa prizemljena.

Novi Dolgi pohod 5B je za Kitajsko zelo pomemben, saj nameravajo z njim izstreliti naslednjo lunarno misijo Čang'e 5, pa kose večmodularne vesoljske postaje in tudi robotsko misijo na Mars letos poleti.

Ne le to, na Dolgem pohodu 5B nameravajo že aprila izstreliti prototip naslednje kitajske vesoljske ladje, poroča portal SpaceNews. Omenjena vesoljska ladja bo lahko ponesla šest ljudi na potovanja globoko v Osončje, torej do Lune in naprej, in je del kitajskega načrta, da pošljejo tajkonavta na Mesec enkrat do konca tega desetletja.

Sodeč po poročilih Kitajci svojega vesoljskega programa zaradi novega koronavirusa praktično niso ustavili, so pa na vseh pomembnih lokacijah uvedli ostre ukrepe za preprečevanje širjenja.

9. Vpliv karantene na Kitajsko

Kitajci so že konec januarja začeli omejevati dejavnosti v pokrajini Hubej. Ameriški sateliti, ki redno snemajo površje, so posneli razliko v nočnem času. Fotografije satelitov Landsat 8 in Suomi NPP spodaj:

10. Prva izstrelitev ameriških vesoljskih sil

Sorodna novica Trump razkril znak vesoljskih sil, ki spominja na Zvezdne steze

V četrtek ob 21.18 po našem času je z izstrelišča Cape Canaveral, Florida, poletela raketa Atlas V (ULA). V prehodno geostacionarno tirnico je ponesla komunikacijski satelit AEHF, ki pripada dokaj sveže ustanovljenim vesoljskim silam ameriške vojske. Skupno šest satelitov AEHF bo nadomestilo starejšo serijo Milstar.

Atlas V ima za seboj 83 praktično brezhibnih izstrelitev, vendar je za razmere na vesoljskem trgu relativno drag. ULA ima zato v razvoju raketo naslednje generacije, Vulcan, ki bo Atlasa V nadomestila predvidoma prihodnje leto.

Video: Posnetek izstrelitve