Pritlikavemu planetu Plutonu pri "varovanju" poslednje meje našega osončja družbo dela kar pet lun.

Dve izmed njih sta bili do pred kratkim še brez imena, saj jih je vesoljski teleskop Hubble odkril šele lani in predlani.
Po dolgotrajnem postopku je Mednarodna astronomska zveza (MAZ) naposled javno naznanila: luni se imenujeta Kerber in Stiks.
Obe imeni izhajata iz grškega mitološkega podzemlja. Kerber je bil po prepričanju antičnih Grkov strašen troglavi pes, ki je duše umrlih prijazno spuščal v njihovo "večno lovišče" Had, z renčanjem in zobmi pa jim je preprečeval, da bi se vrnile v svet živih.
V taisti mitologiji je meja med svetovoma reka Stiks, ki ji vlada istoimenska boginja.

V MAZ-u so poudarili, da mora ime izhajati iz mitologije, poroča britanski BBC, ter zavrnili zmagovito izbiro javnega glasovanja.

V skladu s tradicijo ime za novoodkrite planete predlaga odkritelj, v tem primeru Mark Showalter, ki je vodil ekipo Hubblovega teleskopa, poroča New York Times.
Odkritelj nato ime predlaga Mednarodni astronomski zvezi, ki združuje večino predstavnikov te stroke. Showalter se je odločil poimenovanje novih teles iz zelo omejenega kroga razširiti na javnost.

Vulkan, rimski bog ognja
Organiziral je spletno anketo, ki je do februarja letos prejela več kot 450 tisoč odzivov. S prednostjo dvakratnika glasov drugouvrščenega je na prvem mestu pristal Vulkan, rimski bog ognja. Na drugem in tretjem mestu sta bila Kerber in Stiks, četrto in peto pa sta zasedla Perzefona (grška boginja, Hadova žena) in Orfej (mitološki grški pevec, ki je obiskal Podzemlje).

Izida so se posebej razveselili (ter bržkone k njemu prispevali) navdušenci nad znanstvenofantastično franšizo Zvezdne steze. Vulkan je namreč rodni planet znanega junaka Spocka na vesoljski ladji Enterprise. Še več, predlog je podal sam William Shatner, izvirni upodobitelj kapitana Kirka.

Leonard Nimoy, obraz za Spockom, je svoje mnenje sporočil prek Twitterja: "Vulkan je logična izbira."

"Vulcan" is the logical choice. LLAP

— Leonard Nimoy (@TheRealNimoy) February 14, 2013

Showalter je po poročanju NYT-ja dobil kopico predlogov. Nekateri izmed njih so ga kot astronoma precej zabavali. Nekateri bi Plutonovo luno poimenovali kar Krompir, številni otroci pa so astronomu navdušeno pisali v upanju, da bodo na nebu končala imena njihovih bratov, "Hadovih ljubljencev".

Showalter je Mednarodni astronomski zvezi v svojem, predlagateljskem imenu posredoval zmagoviti imeni - Vulkan in Kerber.

Že ob predaji imen je pred meseci predstavnik MAZ-a poudaril, da javno glasovanje o imenih ni v navadi in da bodo ime izbrali astronomi, ne navdušenci nad Zvezdnimi stezami.

V torek je MAZ še uradno pojasnil, zakaj je zavrnil ime Vulkan: da takšno ime že nosi hipotetični planet med Soncem in Merkurjem, piše v sporočilu za javnost. Ta planet sicer ne obstaja, Vulkan tudi nima povezave z mitološkim podzemljem, tako kot vse druge Plutonove lune.
Prva, luna Haron, je poimenovana po mitološkem čolnarju, ki je za plačilo prevažal duše čez reko Stiks. Druga luna nosi ime čolnarjeve mater Niks. Tretja nosi ime po kači Hidri, ki je varovala vhod v podzemlje (pozneje jo je ubil junak Herkul).

V MAZ-u so zapisali, da sta izbrani imeni na drugem in tretjem mestu ankete in da "z vsem srcem" sprejemajo javno zanimanje za postopek; obenem pa so poudarili, da mora nujno obstajati enoten postopek poimenovanja novoodkritih vesoljskih teles.

Te bodo še toliko pomembnejše, ko bo prišlo do iskanja imen za planete zunaj našega osončja (eksoplanete), njihove satelite ter druga telesa, ki jih je v Vesolju brez števila.

Pluton ni več planet
Nekaj javnega nezadovoljstva je prišlo na plano leta 2006, ko je Zveza po 76 letih Plutonovega "polnopravnega" statusa planeta odločila, da ta ne spada med največje. Točneje, Pluton spada med pritlikave planete.

Njegov premer znaša le 2.340 kilometrov. Za primerjavo: naš modri planet meri 12.756 kilometrov, Jupiter skoraj 143 tisoč kilometrov, medtem ko osrednje Sonce v premeru znaša skoraj milijon štiristotisoč kilometrov.

Pritlikave so tudi njegove lune. Kerber po podatkih MAZ-a meri med 13 in 34 kilometri. Stiks, ki naj ne bi bil pravilne oblike, pa med 10 in 25 kilometri.

Zaradi velike oddaljenosti (že sončna svetloba potrebuje več kot pet ur, da ga doseže) je Pluton edini planet, ki si ga človeške sonde še niso od blizu ogledale. To se bo spremenilo predvidoma leta 2015, ko ga bo doseglo plovilo New Horizons in - kot upajo znanstveniki - nato nadaljevalo pot še daleč čez poslednjo mejo našega osončja.