Črnogorski pisatelj, pesnik in vladar Petar Petrović Njegoš je zanimiv slovenskim intelektualcem in ustvarjalcem. Leta 2010 je namreč njegovo kapitalno delo Gorski venec na povabilo Črnogorskega narodnega gledališča v Podgorici uprizoril slovenski režiser Diego de Brea, desetletje pozneje se že pripravlja nov ‒ četrti slovenski prevod tega najbolj znanega dela Petra Petrovića Njegoša.

Umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec Miklavž Komelj bi rad bralcem predstavil svoje videnje Njegoševega dela in si za zdaj ne upa napovedovati odzivov. "Kakšen bo odziv, ne morem vedeti, zagotovo pa gre za čudovito pesnitev, za katero bi si želel, da bi jo ljudje poznali," pravi Komelj. Prevajanja se ne bi lotil, če ne bi spoštoval pisca in dela. "Njegoš mi je zelo pri srcu, intimno ga čutim že 30 let, celo poseben del mene je povezan s tem. Njegoš je imel izjemen smisel za energetiko verza, izredno direkten, močan način, da pove stvari, včasih brutalen, s skrajnimi subtilnostmi," pravi Komelj.

Prevod Gorskega venca je izziv
Vseeno je prevod Gorskega venca temeljnega dela največjega črnogorskega pesnika in vladarja, izziv za Komelja kot prevajalca. "Njegoš je skrajno zanimiv pesnik, od katerega se da veliko naučiti, čisto v smislu te dikcije, pesniške, epske. Tudi jaz ga zdaj, ko grem bolj poglobljeno skozi tekst, še bolj občudujem," dodaja prevajalec, ki med najljubšimi omeni naslednje verze iz Gorskeg venca: Blagor temu, ki živi na veke, razlog je imel tudi, da je rojen. (Blago onom ko dovijeka živi, imao se rašta i roditi)."
Najslavnejše in najbolj temeljno literarno delo Gorski venec, pesnitev v dramski obliki, je vladika Njegoš napisal leta 1846 na Cetinju. Osnovna tema je boj za svobodo, pravico in dostojanstvo. Zaradi opisa dogodka ‒ pobijanja nepravoslavnega prebivalstva v stari Črni gori, pa marsikdo danes dvomi o vrednosti tega dela. "To je fantastična genialna pesnitev, ki se dogaja v 17. stoletju, če bi jo hoteli prenašati v 21. stoletje, postane strahota. To je kompleksno delo, ki kot vemo, postane problematično, ko ga postavimo v banalen kontekst," dodaja prevajalec.

Beletrina podpisala pogodbo o sodelovanju z vlado Črne gore
Knjigo bo natisnila založba Beletrina, ki si želi, da bi Njegoševo pesnitev prebralo čim več mladih. "To je bil tudi eden izmed razlogov, da smo se ob podpori črnogorske vlade lotili tega projekta," pravi programski direktor Beletrine Aleš Šteger. "Mislim, da bo nova izdaja Njegoša nagovarjala mlajše bralce, tiste, ki se skozi šolski sistem niso srečevali z Njegošem, in so v tem smislu zamudili nekaj izjemnega v smislu evropske literature. Njegoš je gotovo eden izmed njenih temeljnih kamnov, ki smo ga do pred kratkim jemali samoumevno, in danes v slovenskem prostoru zelo pogosto manjka," dodaja Šteger.

Četrta izdaja v slovenščini izide leta 2021
Šteger dodaja, da bo pot do bralcev vseeno zahtevna. "Verjamem, da bo prevajalec odlično naredil svoje delo. Ampak to, da dobimo svež in dinamičen prevod v sodobnem jeziku, ni dovolj. To je samo prvi pogoj, da knjiga pride do bralcev." Zato, kot dodaja Šteger, načrtujejo aktivnosti, ki bodo izdajo spremljale na družbenih omrežjih, v šolah … "Cilj je nagovoriti mlade bralce, tiste, ki se šele formirajo. Da ne bi manjkalo pomembno delo s spiska njihove literature ‒ tiste obvezne literature po srcu, in ne tiste, ki ti jo nekdo predpiše," sklene Šteger.

Prispevek o novem prevodu Njegoša v slovenščino si lahko ogledate v oddaji NaGlas! v spodnjem videu (od 9:00 dalje).