Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden od Kolumbije izsilil zmago glede deportiranih migrantov – tako, da ji je zagrozil s takojšnjimi visokimi carinami. Se kaj takega lahko zgodi tudi Evropski uniji in ali je ta na to pripravljena? Trump je namreč že jasno povedal, da je dvig carin edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij.

Kot je v oddaji Ob osmih dejal profesor mednarodne ekonomije Anže Burger s Fakultete za družbene vede, smo si sicer vsi oddahnili, da Trump ni že prvi dan uresničil carinskih groženj, a ne smemo biti naivni. "Človek, ki je označil carino za 'najboljšo besedo na svetu', bo še naprej izvajal protekcionizem. Mislim, da ima Trump za okvirne cilje izboljšanje trgovinskega primanjkljaja, povečanje moči industrije v ZDA in izboljšanje javnofinančnih prihodkov. Dejstvo pa je, da ko ZDA uvedejo carine, se dolar okrepi, kar zmanjša izvoz njihovih izdelkov in seveda tudi povpraševanje preostalega sveta po njih. Torej pričakujemo, da se razmere ne bodo izboljšale. Višje carine se v njegovem prvem mandatu niso prelile niti v več delovnih mest v ZDA, ampak so imela ameriška podjetja višje stroške, tako da tudi tu ni nobenih večjih učinkov. Z vidika javnofinančnih prihodkov bi te carine pokrile kvečjemu 5 odstotkov zveznih prihodkov, če domnevamo, da uvoz ostane nespremenjen. Carine so tu pač pogajalska taktika. Kot smo videli, je bila pri Kolumbiji uspešna, in upa, da bo tako tudi pri drugih državah."

Kako naj torej ukrepa Evropska unija? Kot navaja Burger, ima EU možnost pritiska prek ekonomske diplomacije na največje ameriške multinacionalke, ki ustvarijo velike prihodke na naših trgih, lahko jim zagrozi z višjimi davki in drugimi povračilnimi ukrepi. V primerjavi s prvim Trumpovim mandatom ima zdaj nekaj več mehanizmov za omejevanje ameriških podjetij, na primer za prepoved vlaganja v Uniji ali da jim lahko odreče nastop na javnih naročilih. "Lahko gre tudi za različne preiskave Evropske komisije glede zlorabe prevladujočega položaja, kot se je dogajalo pri digitalnih velikanih, lahko gre za grožnjo za preusmeritev uvoza energentov, pri katerih imamo velik primanjkljaj, kot je utekočinjen plin ..." Spomni, da smo v Trumpovem prvem mandatu uvedli povračilne ukrepe na njegove carine na jeklo in aluminij, na motorna kolesa Harley Davidson in podobno. "Na žalost moramo tudi v Evropski uniji pokazati to trdo moč in govoriti njegov jezik ... Treba pa se je zavedati, da je trgovinska vojna najslabša možnost zlasti za potrošnike, saj privede do višjih cen in s tem manjše blaginje." Trumpovega ravnanja ni mogoče pojasniti s sodobnimi ekonomskimi teorijami. "Sledi duhu prejšnjih stoletij, merkantilizma, kjer sta bila v ospredju večji izvoz in sponzoriranje domače proizvodnje, vendar vemo iz izkušenj, da to ni najboljša pot za povečanje blaginje."

Ciljane carine in možne rešitve

Nekaj namigov iz Bele hiše o tem, kam bodo usmerjeni ameriški carinski "napadi", že imamo. "Kazalnik bo trgovinski primanjkljaj na posameznih področjih: to so kemična industrija s farmacijo, jeklarstvo in avtomobilska industrija, kjer torej ZDA ustvarjajo primanjkljaj. Najbolj bodo prizadete Nemčija, Italija in Francija, potem pa vse dobaviteljice, ki sodelujejo v avtomobilskem sektorju, torej tudi Slovenija."

Eden od ciljev te politike ameriškega predsednika Trumpa je, da bi del proizvodnje pritegnil v Združene države. Nekatera slovenska podjetja tam že odpirajo podružnice, a kot opozarja Burger, si večina ne more privoščiti takšnih vstopnih stroškov, saj so njihovi prihodki na ameriškem trgu premajhni. "Za večje multinacionalke pa je – če ne bo druge možnosti – mogoča ustanovitev podružnice v ZDA, vendar to tudi z vidika nizke brezposelnosti v Združenih državah in pregretosti trga pomeni, da se bodo srečevali z visokimi stroški proizvodnje, zlasti če se bo zgodil napovedan izgon migrantov. S tem bo namreč delovne sile v industriji še toliko manj. Vse to za sabo potegne veliko časa in prilagoditev, tako da to niso preproste rešitve."

Je lahko rešitev Kompas za povečanje konkurenčnosti, ki ga Evropska komisija danes predstavlja v Bruslju? "Kompas ima veliko dobrih idej in strateških usmeritev: povečanje varnosti, digitalizacija, dekarbonizacija in predvsem izboljšanje delovanja notranjega trga. To so prava izhodišča, je pa v Evropi vedno problem uresničevanje strateških dokumentov." Vsekakor pa se morajo članice Unije Trumpu zoperstaviti skupaj, je še prepričan Burger. "Upam, da bodo nastopale enotno in da se ne bodo vdale pogajalskim manevrom in razdruževanju, ki ga izvajajo ZDA."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih. Vabljeni, da se naročite.