Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska komisija je sporočila, da bodo kmalu izplačali 88,9 milijona evrov iz solidarnostnega sklada Evropske unije kot prvo finančno pomoč Zagrebu z okolico, ki ga je 22. marca prizadel potres z magnitudo 5,3.
Evropska unija je pripravljena Libanonu po strahoviti škodi, ki jo je povzročila eksplozija v Bejrutu, pomagati s 33 milijoni evrov, je po pogovoru z libanonskim premierjem Hassanom Diabom sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
V evrskem območju so v drugem četrtletju zaznali rekorden 12,1-odstotni padec BDP-ja, na ravni celotnega EU-ja pa se je BDP v primerjavi s prvim četrtletjem skrčil za 11,9 odstotka. Gre za največja padca po 1995, odkar Eurostat vodi to statistiko.
Ob koncu pogajanj o svežnju sredstev za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 je premier Janša poudaril, da Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna. Nemško gospodarsko ministrstvo je zatem tvitnilo, da Slovenija vstopa med neto plačnice.
Slovenija si je na evropskem vrhu izpogajala 10,5 milijarde evrov v okviru prihodnje finančne perspektive in sklada za okrevanje. Zdaj je pred njo še trši oreh – izbira kakovostnih projektov, na podlagi katerih bodo sredstva lahko dejansko porabljena.
Svet Evropske unije je za člana Evropskega javnega tožilstva iz Slovenije za šestletni mandat imenoval tožilca Jako Brezigarja.
"O luči na koncu tunela nam blebetajo vsi politiki zadnjih 50 let," je bil le eden od številnih odzivov MMC-jevih bralcev na vsoto, ki jo je Slovenija izpogajala iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19.
Bruselj je predstavil strategije v sklopu evropske varnostne unije za obdobje od leta 2020 do 2025, ki naj bi članicam pomagale okrepiti varnost - od boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu do odkrivanja hibridnih groženj in kibernetskih napadov.
Italijanski senator in nekdanji novinar Gianluigi Paragone je ustanovil politično stranko Italexit, s katero želi Italijo popeljati iz Evropske unije. Prepričan je, da lahko pridobi dovolj podpore Italijanov, vendar politični analitiki v to dvomijo.
Evropski parlament je z veliko večino izglasoval resolucijo, v kateri zahteva spremembe dogovora o večletnem finančnem okviru EU-ja, ki so ga v torek dosegli voditelji članic. Pozivajo k pogajanjem za izboljšavo predloga.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je slovensko vlado pozvala, naj natančneje prouči spremembe medijske zakonodaje. Glede razmer na področju medijev in njihovega lastništva je opozorila, da Slovenija ne bi smela slediti vzorom Madžarske.
Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Madžarske je dobro, bi ga pa lahko z dodatnimi energetskimi in infrastrukturnimi projekti še izboljšali, je po srečanju z madžarskima ministroma dejal Jernej Vrtovec.
Predsednik Borut Pahor in njegova gostiteljica, predsednica Slovaške Zuzana Čaputova, sta v Bratislavi pozdravila dogovor voditeljev članic EU-ja glede svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Zavzela sta se za vključevanje Zahodnega Balkana v EU.
Na ponovni razpis za mesto sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu se je prijavilo osem kandidatov. Predsednik države Borut Pahor jih je vseh osem poslal vladi in sodnemu svetu v mnenje.
Dogovor daje temelje za solidno sodelovanje v Evropski uniji, je ocenil ekonomist Mojmir Mrak. Tako kot njegov kolega z ekonomske fakultete Dušan Mramor poudarja, da je zdaj žogica pri nas, ki moramo sredstva uspešno počrpati.
Dogovor vrha EU-ja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi slovenski evroposlanci, pozitivni odzivi pa se vrstijo tudi na slovenskem političnem parketu. Ob zadovoljstvu je več politikov izrazilo tudi določene pomisleke.
Slovenija lahko iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov, je po pogajanjih v Bruslju dejal predsednik vlade Janez Janša.
Vrh EU-ja je peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju le dosegel dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Države bodo morale dolg vrniti do leta 2058, in sicer z začasnim dvigom praga lastnih virov.
Opozicija je kritična do premierja Janeza Janše na pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, saj naj bi šlo za zasuk slovenske zunanje politike k višegrajcem. Janša na drugi strani opozarja, da bi morali enaki vatli veljati za vse.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je voditeljem članic Evropske unije posredoval nov pogajalski predlog glede sklada za okrevanje Evropske unije po pandemiji koronavirusne bolezni 19.
Neveljaven email naslov
