Borrell je dejal, da je pri dejanjih Madžarske čutiti
Borrell je dejal, da je pri dejanjih Madžarske čutiti "pomanjkanje lojalnega sodelovanja". Foto: Reuters

Zunanji ministri držav članic EU-ja so na današnjem rednem zasedanju na sedežu Sveta EU-ja v Bruslju razpravljali o "mirovni misiji" madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je v začetku meseca obiskal tudi Moskvo, in izjavah madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta v Varnostnem svetu Združenih narodov, da EU glede Ukrajine vodi provojno politiko.

"25 članic je kritiziralo ravnanje Madžarske, tudi zaradi njene odgovornosti kot predsedujoče države Svetu EU-ja. Skoraj vse članice so se strinjale, da je treba ohraniti enotnost," je povedal po zasedanju.

Na zasedanju je spomnil tudi na dolžnost lojalnega sodelovanja držav članic na področju zunanje politike, ki jo določa pogodba o EU-ju. Na vprašanje, ali je Madžarska s svojim ravnanjem kršila to določbo iz pogodbe, je dejal zgolj, da je po njegovem mnenju šlo za "pomanjkanje lojalnega sodelovanja".

Pojasnil je, da so se nekateri ministri zavzeli za to, da zaradi ravnanja Madžarske za konec avgusta predvideno neformalno zasedanje ne bi potekalo v Budimpešti, medtem ko bi drugi vseeno šli tja. Spet tretji so medtem odločitev prepustili Borrellu, ki tudi dejansko odloča o tem, kje bo potekalo zasedanje.

Če je toliko držav izrazilo nasprotovanje ravnanju madžarskih oblasti, je po njegovem mnenju treba poslati neko "simbolično sporočilo". Zato bo avgustovsko neformalno zasedanje zunanjih ministrov po vrnitvi s poletnega premora potekalo v Bruslju in ne v Budimpešti, je pojasnil.

Zavrnil je navedbe, da bi šlo za bojkotiranje madžarskega predsedstva, saj bo neformalno zasedanje vseeno potekalo, na njem pa bo sodelovala tudi predsedujoča država Madžarska.

Madžarski minister Szijjarto je že pred tem sporočil, da je pripravljen gostiti ministrske kolege, če se bo Borrell odločil neformalno zasedanje sklicati v Budimpešti. "Če pa visoki zunanjepolitični predstavnik ne želi sklicati zasedanja v Budimpešti, ampak v Bruslju, pa bom prišel in srečanje bo potekalo v Bruslju," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI izjavil med današnjim zasedanjem.

Povedal je, da je bil na mizi tudi predlog, da bi avgustovsko neformalno zasedanje potekalo v Ukrajini. Za to bi potrebovali soglasje vseh članic, a je bil proti. To je potrdil tudi poljski zunanji minister Radek Sikorski, ki je predlagal organizacijo srečanja v Ukrajini.

Kot je še dodal Szijjarto, je bila Slovaška edina država, ki je danes jasno podprla Madžarsko.
Razprava o Orbanovi "mirovni misiji" je močno zaznamovala današnje zasedanje zunanjih ministrov, na katerem so govorili o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Borrell je države članice pozval k takojšnji okrepitvi podpore na področjih zračne obrambe in energetike.

Fajon je izrazila naklonjenost udeležbi srečanj v Budimpešti. Foto: EPA
Fajon je izrazila naklonjenost udeležbi srečanj v Budimpešti. Foto: EPA

Fajon bi šla v Budimpešto

Slovenski ministri se nameravajo udeležiti neformalnih zasedanj v organizaciji madžarskega predsedstva Sveta EU-ja v Budimpešti, je pred tem povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in napovedala, da se je sama nameravala udeležiti neformalnega zasedanja konec avgusta.

"V Sloveniji se ministri na podlagi zadnjega pogovora v sredo na vladi strinjamo, da bomo hodili na neformalna srečanja na Madžarsko," je Fajon dejala pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov članic Evropske unije in dodala, da se bodo zasedanj udeleževali, če ne bo drugačne skupne odločitve na ravni EU-ja.

Tako se namerava tudi sama konec avgusta v madžarski prestolnici udeležiti neformalnega zasedanja zunanjih ministrov (gymnich), pri čemer pa vabila še ni prejela, je pojasnila.

Tanja Fajon je glede Orbanove t. i. mirovne misije poudarila, da četudi je bila ta dobronamerna, zagotovo madžarski premier za to ni imel mandata EU-ja. "Želimo si, da bi čim prej prišlo do pogajanj in končanja vojne pod pogoji Ukrajine. Ampak danes v tem položaju še nismo. Vsak načrt, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov, mednarodnem pravu, podpiramo in si bomo v tej smeri prizadevali še naprej," je poudarila. Obsodila je tudi zadnje ruske napade na civilne cilje in infrastrukturo v Ukrajini, vključno z bolnišnicami.

"Upam, da bomo čim prej videli možnost kakršnih koli pogajanj, ki bodo temeljila na ozemeljski suverenosti in celovitosti ter na pogojih, ki jih postavlja Ukrajina, zavedajoč se, da je Rusija vendarle agresor, ki krši mednarodno pravo," je še povedala ministrica za zunanje zadeve.