"Sprejeli smo dogovor o 13. svežnju sankcij," je na družbenem omrežju X zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

V novem svežnju sankcij je seznam 193 pravnih oseb in ljudi, ki jim je prepovedano poslovanje ali potovanje znotraj EU-ja, vendar sankcije ne vključujejo novih ukrepov proti posameznim gospodarskim sektorjem, so povedali diplomatski viri EU-ja.

Viri pravijo, da so na seznam uvrščeni posamezniki in pravne osebe, ki so del ruskega vojaškega industrijskega kompleksa ali vpletene v ugrabitve ukrajinskih otrok.

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča je lani marca dejal, da je Rusija iz sirotišnic in domov v okupiranih regijah premestila "vsaj več sto" otrok, "veliko" pa jih je bilo oddanih v posvojitev.

Večina podjetij na seznamu je iz Rusije, med njimi so tudi tri podjetja iz celinske Kitajske in eno podjetje iz Hongkonga, so navedli viri. Viri navajajo, da sta na seznamu še severnokorejsko in belorusko podjetje.

Mednarodno kazensko sodišče je uradnike iz Rusije, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom, obtožilo ugrabitve ukrajinskih otrok, ki jo je označilo za vojni zločin. Moskva zanika kakršno koli kaznivo dejanje in trdi, da je sprejela otroke z vojnega območja, da bi jih zaščitila. Ukrajina trdi, da je Rusija odpeljala več kot 4.000 otrok.

Novi ukrepi se osredotočajo tudi na dobavno mrežo, ki podpira rusko vojsko, zlasti na dobavno verigo delov za brezpilotna letala.

"Pozdravljam dogovor o 13. svežnju sankcij proti Rusiji. Še naprej moramo slabiti Putinov vojaški stroj," je ob dogovoru na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da EU z novimi sankcijami dodatno omejuje ruski dostop do brezpilotnikov.

Sveženj sankcij bo odobren pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, ki bo 24. februarja. Veleposlaniki so za šest mesecev podaljšali tudi sedanji režim sankcij, v katerem je navedenih približno 2.000 posameznikov in podjetij.

Kijev zanika rusko zavzetje vasi Krinki

Ukrajinska vojska je medtem zanikala ruske navedbe o zavzetju vasi Krinki, majhnega mostišča v regiji Herson na vzhodnem bregu reke Dneper, ki je sicer pod nadzorom ruskih sil. Kot je v izjavi sporočila vojska, njeni pripadniki ohranjajo svoje položaje na območju vasi.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v torek izjavil, da je ruska vojska zavzela omenjeno vas. "Uradno sporočamo, da ta informacija ni resnična," je na družbenih omrežjih sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske na južni fronti in poudarilo, da ukrajinski vojaki na območju ohranjajo svoje položaje.

Dodalo je, da so ruske sile sicer izvedle napad na vas, a naj bi pri tem utrpele znatne izgube in se umaknile.

Medtem je ponoči ukrajinska zračna obramba nad ozemljem Ukrajine uničila 13 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa šahed in vodeno raketo, je na omrežju Telegram sporočila ukrajinska vojska.

Skupno so sicer ruske sile ponoči proti ciljem v Ukrajini izstrelile šest raket ter 19 letalnikov šahed, navaja portal ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform.

Kot je pojasnila ukrajinska vojska, preostalih šest brezpilotnih letalnikov ni doseglo svojih ciljev.

Zelenski predlagal srečanje s poljsko vlado

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem predlagal srečanje med ukrajinsko in poljsko vlado na meji med državama, da bi razrešili spor glede ukrajinskega izvoza žita in blokade mejnih prehodov s strani poljskih kmetov. Opozoril je, da blokada prehodov koristi le Moskvi.

"Blokada mejnih prehodov na žalost povečuje nevarnost za dobavo orožja našim fantom na fronti," je opozoril Zelenski in dodal, da je ukrajinski vladi naročil, naj se do sobote na obmejnem območju sestane s poljskimi kolegi. Tudi sam se je pripravljen udeležiti srečanja, poljskega premierja Donalda Tuska pa je pozval, naj se mu pridruži.

Poljski kmetje so v torek zaprli skoraj sto cest, ki vodijo do meje z Ukrajino, in več mejnih prehodov. Ob tem so na mejnem prehodu Medika-Šehini protestno odprli dva ukrajinska tovorna vagona in razsuli žito po železniških tirih.

Blokada mejnih prehodov je ponovno povečala napetosti med sosednjima državama, ogorčenje pa je sprožil transparent enega od poljskih protestnikov, ki je ruskega predsednika Putina pozval, naj "Ukrajino spravi v red". Varšava je opozorila na morebitne ruske poskuse vplivanja na proteste, poljska policija pa je že sprožila preiskavo.

Na transparente, ki so poveličevali Putina, se je ostro odzvalo tudi poljsko zunanje ministrstvo. "Menimo, da so protiukrajinska gesla na protestih kmetov poskus zunanjih skupin, ki so morda pod vplivom ruske obveščevalne službe, da bi prevzele njihovo gibanje," so zapisali.

Poti na Poljsko so postale izvozna rešilna bilka za Ukrajino, predvsem za njen kmetijski sektor, potem ko je ruska invazija februarja 2022 otežila izvoz žita čez Črno morje. Toda povečanje uvoza iz Ukrajine je razjezilo poljske kmete in logistična podjetja, ki trdijo, da ukrajinski pridelovalci predstavljajo nelojalno konkurenco.