Zato bo v prihodnjem letu predlagal reformo pakta stabilnosti in rasti, je povedal za današnjo izdajo nemškega Frankfurter Allgemeine Zeitunga (FAZ).

Pravila pakta za vse države članice določajo zgornji prag dopustnega javnega dolga pri 60 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja pa pri treh odstotkih BDP-ja. A v praksi se teh pravil marsikatera članica ne drži. V območju z evrom je zadolženost v povprečju pri 100 odstotkih BDP-ja.

Kot je pojasnil, so razlike v zadolženosti previsoke. "Bodimo iskreni: fiskalnih pravil nismo nikdar uveljavili," je bil jasen.

Evropska komisija bo zato v prihodnjem letu predstavila zakonodajni predlog o reformi pakta stabilnosti in rasti. Del te reforme bo tudi "diferencirana obravnava" visoko zadolženih držav. Pri tem je smiselno določiti cilje za vsako članico posebej, je še dejal Gentiloni in ob tem poudaril, da mora tudi Evropska komisija dobiti v roke učinkovitejše instrumente, da se bodo proračunska pravila dejansko tudi izvajala.

Italija, od koder prihaja Gentiloni, je sicer med članicami, katerih javni dolg je med najvišjimi in znaša okoli 155 odstotkov BDP-ja. Najvišji dolg ima Grčija pri več kot 210 odstotkih BDP-ja. Nemški javni dolg naj bi v letošnjem letu po nekaterih ocenah znašal dobrih 69 odstotkov BDP-ja, še navaja FAZ.

Finančni ministri EU-ja so na začetku meseca vnovič zagnali razpravo o prenovi fiskalnih pravil. Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije covida-19, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil.

V Evropski komisiji so ob vnovičnem zagonu razprave izpostavili, da je treba zagotoviti pravila, ki bodo kos ključnim izzivom – znižati je treba visok javni dolg in pri tem zmanjšati razlike med članicami, zagotoviti ogromne naložbe v zeleni prehod in digitalno preobrazbo ter ob tem pravila tudi poenostaviti.