Skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (ELS-ED), Skupina socialdemokratov (PES), Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) ter Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Njihova mnenja o nadaljnji širitvi EU-ja, o naraščajoči brezposelnosti, Lizbonski pogodbi ter vlogi znanosti in tehnologije v boju proti podnebnim spremembam ste že lahko prebrali, tokrat pa predstavljamo še tista, ki bolj konkretno zadevajo Evropski parlament kot institucijo.

Samo en sedež Evropskega parlamenta?
Evropski parlament ima tri sedeže: uradni sedež je v Strasbourgu, parlamentarni odbori in politične skupine zasedajo v Bruslju, medtem ko je generalni sekretariat v Luksemburgu. Belgija in Francija se dolgo nista mogli dogovoriti, kje naj bo uradni sedež EP-ja. Končni dogovor je bil dosežen šele leta 1992 na Evropskem svetu v Edinburghu, omenjena razdelitev pa je bila zapisana v Amsterdamski pogodbi leta 1999.

Kljub temu se veliko poslancev strinja, da mesečne selitve Evropskega parlamenta v Strasbourg pomenijo neracionalno porabo davkoplačevalskega denarja (temu je namreč namenjenih 200 milijonov evrov letno).

»Razlogi za več sedežev Evropskega parlamenta so zgodovinski in povezani z odločno voljo za vedno končati vojne v Evropi. In mir nima cene. Sedež evropskega parlamenta je bil v Strasbourg postavljen tudi vsem Evropejcem, predvsem pa mlajšim generacijam, v spomin in opomin,« je povedal svetovalec skupine Klemen Žumer, a obenem priznal, da so tudi znotraj poslanske skupine ELS-ED močni pozivi, da bi se poslopje EP-ja v Strasbourgu uredilo za drug namen in se poslanci tako ne bi več mesečno selili iz Bruslja.

Tudi v Skupini socialdemokratov poudarjajo, da je sedež parlamenta določen v pogodbi in predvideva 12 letnih srečanj v Strasbourgu. »Člani Evropskega parlamenta tako ne morejo zakonito zavrniti sej v Strasbourgu. Odločitev o tem, kje se parlament srečuje, je v rokah ministrov EU-ja,« je pojasnil tiskovni predstavnik Tony Robinson in dodal: »V začetku iztekajočega se mandatnega obdobja je Skupina socialdemokratov Svet EU zaprosila, da razmisli o delovnih prostorih EP-ja, a je dal Svet jasno vedeti, da ni pripravljen na ponovno odprtje tega vprašanja.«

Po besedah Helmuta Weixlerja se skupina Zelenih trdno zavzema za sedež EP-ja v Bruslju.

Kako EU približati evropskim državljanom?
Mnogi Evropejci ne kažejo pretiranega zanimanja za politiko EU-ja, česar se dobro zavedajo tudi v Bruslju. »Evropska unija bi morala bolje pojasniti, zakaj in kako se rešujejo sporna vprašanja na evropski ravni, obenem pa državni politiki ne bi smeli kriviti “Bruslja”, kadar njihove lastne odločitve med državljani niso priljubljene,« je prepričan Jeroen Reijnen, tiskovni predstavnik skupine ALDE.

Po mnenju Tonyja Robinsona iz Skupine socialdemokratov bi moral EU dajati prednost vprašanjem, ki zadevajo vsakodnevna življenja ljudi, ne pa da se zapleta v skrivnostne pogovore o institucionalni sestavi. »Najpomembnejše vprašanje mora biti zaposlovanje, ki je za vse državljane nujnejše kot kompleksna vprašanja o merjenju glasov v Svetu EU-ja. EU sprejema odločitve o mnogih vprašanjih, ki konkretno zadevajo državljane EU.« Krivdo o premajhni obveščenosti državljanov pa je delno pripisal tudi novinarjem: »V demokratični družbi mediji igrajo pomembno vlogo pri obveščanju državljanov o odločitvah, ki neposredno zadevajo njihova življenja.«

Tudi v skupini Zelenih so prepričani, da je potrebna boljša komunikacija: »Državljanom je treba pojasniti, kako odločitve EU-ja vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, poleg tega pa bi izobraževanje v šolah moralo državljanom omogočiti boljše razumevanje EU-ja,« je za MMC pojasnil Weixler.

Spremenjene plače evropskih poslancev
V iztekajočem se mandatnem obdobju so evropski poslanci prejemali plače, enakovredne plačam poslancev državnih parlamentov. Razlika med plačami je segala od 11.779€, ki so jih za svoje delo prejemali italijanski evroposlanci, do 780€ - plače madžarskih poslancev. Da bi odpravili omenjene razlike, se je Svet EU julija 2005 dogovoril o enotnih plačah evropskih poslancev. Z začetkom novega mandatnega obdobja bodo tako iz blagajne EU (in ne več državnih blagajn) vsi poslanci prejemali plače 7665€ bruto.

»Na ta način bodo vsi poslanci enakovredno obravnavani. Stari sistem, po katerem poslanci niso bili obravnavani enako, tudi če so opravili enako delo, je težko upravičiti,« so prepričani v Skupini socialdemokratov, novi sistem plač pa podpirajo tudi skupine ALDE, ELS-ED in Zeleni.

»Plače so prilagojene stroškom življenja v Bruslju, kjer evropski poslanci preživijo večino svojega časa. Pravično je, da so evropski poslanci plačani enako za enako delo, ne glede na to, iz katere države EU prihajajo,« je mnenje skupine ELS-ED povzel Klemen Žumer.

Ali so poslanci pripravljeni sprejeti nižje enotne plače?
»Plače se nam ne zdijo previsoke glede na vloženo delo in odgovornosti evropskih poslancev, mnogi poslovneži zaslužijo precej več,« je povedal Helmut Weixler.

Čeprav v poslanskih skupinah poudarjajo to, da bodo nekateri poslanci plačani več, drugi manj, bodo manj kot prej v resnici zaslužili le italijanski poslanci.

Aia Helena Brnič, MMC-jeva poročevalka iz Bruslja