Decembrske iskrice
Po pogovorih z zunanjim ministrom trenutno predsedujoče EU-ju Švedske Carlom Bildtom ob robu mednarodne konference Croatia Summit, na kateri sodelujejo visoki predstavniki članic EU-ja, Zahodnega Balkana in Severne Amerike, je nova hrvaška premierka dejala, da je "odprta za pogovore s Pahorjem kadar koli in kjer koli, samo da se začnemo premikati s točke, s katere se ne vidi luči na koncu predora".
EU naj ugotavlja, ali dokumenti prejudicirajo mejo
Kosorjeva je razkrila, da sta z Bildtom govorila o mogočih poteh za premik hrvaških pristopnih pogajanj z mrtve točke. Ponovila je predlog Zagreba, da bi pravniki Evropske komisije ugotovili, ali Hrvaška v pristopni dokumentaciji dejansko prejudicira slovensko-hrvaško mejo, kot trdi Ljubljana. "Če bi ugotovili, da nekaj prejudicira, smo se o tem pripravljeni pogovarjati, s tem da se blokada začasno prekine," je dodala. Hrvaška je pripravljena na dodatne predloge vseh strani, predvsem švedskega predsedstva EU-ja, je še dejala.
O slovensko-hrvaškem sporu sta v Berlinu govorila tudi nemški in avstrijski zunanji minister. Frank-Walter Steinmeier in Michael Spindelegger sta izrazila zaskrbljenost glede širitvenega procesa EU-ja na Balkan. Spindelegger je poudaril, da se most za EU ne sme dvigniti pred Hrvaško in se zavzel za čimprejšnjo rešitev spora. "Razvoj je za obe strani zelo nezadovoljiv," je glede širitve EU-ja na države Balkana dejal vodja avstrijske diplomacije. EU-ju je nemogoče očitati, da je Balkanu namenil premalo pozornosti, je še dejal, a dozdajšnja prizadevanja Evropske komisije za posredovanje pri reševanju hrvaško-slovenskega spora o meji so bila neuspešna.
O temi je na Dunaju spregovoril nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Zavzel se je za to, da bi EU uvedel obvezujoče pravilo, da dvostranski konflikti, v katere je vpletena kakšna kandidatka za vstop v EU, ne morejo preprečiti pristopa v Unijo. Vstop Hrvaške v EU naj bi bil po njegovih besedah svetilnik za države, kot sta BiH in Srbija. Če Hrvaška ne bi vstopila v Unijo, bi to imelo "uničujoč učinek" na prizadevanja za reforme v balkanskih državah.
Bildt po pogovoru ni dal izjav, kasneje pa je ponovil, da je bilo doslej "že preveč izrečenega o tem vprašanju, da bi lahko danes povedali kaj konstruktivnega" in da "vsi potrebujejo čas za razmislek, da bi našli način, kako naprej". Kljub težavam mora Hrvaška nadaljevati priprave na pogajanja z EU-jem, je dejal. "Če bo to storila, v to pa ne dvomim, bomo lahko do konca leta pospešili proces in nadoknadili zaostanke, ki so jih povzročili nekateri drugi dogodki."
"Hrvaška ne bo zlorabljala članstva v EU-ju"
Na konferenci je predsednica hrvaške vlade zagotovila, da Hrvaška podpira evroatlantsko integracijo sosednjih držav in jih na tej poti ne bo izsiljevala z dvostranskimi vprašanji. "Hrvaška ne bo zlorabljala svojega članstva v Natu, da bi dajala pogoje ali izsiljevala države kandidatke z vprašanji, ki ne sodijo k procesu približevanja evroatlantskim strukturam. Slovenija že devet mesecev blokira hrvaška pristopna pogajanja z EU-jem zaradi nerešenega mejnega spora," je ponovila in dodala, da Hrvaška vztraja pri tem, da se sprejme načelo neizsiljevanja.
Že v četrtek je izrazila pričakovanje, da se bodo kljub slovenskim zadržkom hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega leta. "Mi nenehno opravljamo svoje delo in prepričana sem, da ga bomo končali v roku," je poudarila.
Hrvaška se ne bo odpovedala Evropi
"Ne bomo opustili svoje pravice do evropske prihodnosti, moja vlada bo nadaljevala evropsko in transatlantsko politiko," je zatrdila in poudarila, da je njen predhodnik Ivo Sanader "uresničevanju tega strateškega cilja dal prednost tudi pred svojo kariero".
Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak pa je menil, da je širitev EU-ja na države Zahodnega Balkana izgubila zanos in verodostojnost zaradi vnosa dvostranskih vprašanj v pogajalski proces. "Vpeljali smo elemente, ki nimajo veze z univerzalnimi merili," je dejal nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u, kot primera pa navedel slovensko-hrvaški spor o meji in spor zaradi imena Makedonije med Skopjem in Atenami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje