Potem ko je bil izključen iz odločanja o mehanizmu za finančno pomoč Grčiji in začasnem mehanizmu za zaščito evra, je Evropski parlament po Lambrinidisovih besedah trenutno v položaju, ko lahko s svojo politično močjo doseže dve pomembni stvari. Prvo vprašanje je, kakšna bo oblika stalnega mehanizma za zaščito evra, ki bo začel delovati po letu 2013. Gre za dilemo, ali bo to znova zgolj rezultat predlogov članic ali bosta pri tem ključno vlogo igrala tudi Evropska komisija in parlament.

Parlament si po Lambrinidisovih besedah prizadeva, da bi imeli postopki za to, kdo bo določal potrebne ukrepe za prejem pomoči v okviru mehanizma, in pogoje, po katerih se bo odobravala pomoč, "vsaj odtis Evropske komisije in v drugem koraku vlogo Evropskega parlamenta", je dejal za STA.

Druga pomembna stvar je po Lambrinidisovem mnenju vprašanje davka na finančne transakcije in skupnih evrskih obveznic.

Varčevati z varčevalnimi ukrepi
Kot je ob obisku konec tedna v Ljubljani dejal podpredsednik Evropskega parlamenta, sicer vodja skupine vladajočih grških socialistov v parlamentu, se je Evropa odločila, da bo iz krize izstopila z varčevanjem. V nekaterih primerih in članicah je to po njegovih besedah res absolutno nujno, npr. v Grčiji. "Če pa se preveč osredotočimo na varčevanje in rezanje izdatkov in če se kot največjo oviro za konkurenčnost gospodarstva omenja previsoke plače in preveč radodarna socialna država, potem želimo tekmovati s Kitajsko tako, da postajamo kot Kitajska. To tekmo bomo vedno po definiciji izgubili, saj ne moremo imeti tako nizkih stroškov kot Kitajska," je prepričan.

Evropa mora zato poskušati biti boljša kot Kitajska in vlagati v izobraževanje, inovacije in na druga področja, ki pa zahtevajo finančna sredstva. "Varčevanje je tako le del širše enačbe, o kateri pa se danes v EU-ju premalo govori," je dejal Lambrinidis. Evropski parlament se je v tej luči po njegovih navedbah z veliko večino zavzel za uvedbo davka na finančne transakcije. Ta bi po njegovih pojasnilih na leto prinesel okoli 200 milijard evrov, ki bi ga lahko namenili za razvojne projekte.

Drugi ukrep, za katerega se zavzema parlament, pa so skupne evrske obveznice, o katerih v Uniji poteka žgoča razprava. Gre sicer za dve vrsti obveznic - projektne in dolžniške. Evropska komisija že pripravlja pobudo, ki bi omogočila financiranje velikih infrastrukturnih projektov skozi projektne obveznice. Lambrinidis pravi, da bi se tako lahko veliko ceneje zbrala sredstva za številne velike investicije, ki bi prinesle več 10.000 novih delovnih mest. Skupne evrske obveznice kot dolžniški instrument pa bi bile po njegovih besedah jasen znak finančnim trgom, da Evropa ne bo dovolila, da bi katera koli evropska država, če opravi svojo domačo nalogo, kadar koli morala razglasiti nesposobnost odplačila svojih dolgov.

Pomoč bi morala biti izraz enotnosti, ne razlikovanja
A vendarle je razprava o tem v Uniji ostra. Nekatere države tako pravijo, da, denimo, nemški davkoplačevalec ne bi smel plačevati za nedisciplinirane članice evrskega območja. Ravno ta zadržanost in nasprotovanje sta po Lambrinidisovem prepričanju največja trenutna težava Evrope. "Ne gre namreč zgolj za politično razpravo, temveč za razpravo o vrednotah," je poudaril.

V Uniji sta se namreč po njegovih pojasnilih še posebej v zadnjih dveh letih kršili dve njeni temeljni načeli - načeli solidarnosti in odgovornosti. Države, kot so Grčija, Irska, Portugalska in druge, zdaj sprejemajo in izvajajo politično, gospodarsko ter družbeno izjemno težke ukrepe. "Načelo odgovornosti se tako ne krši več, vprašanje pa je, kaj je z načelom solidarnosti," se je vprašal.

Vprašanje o celovitem paketu ukrepov za zaščito evra, o katerem bodo voditelji EU-ja odločali na marčnem vrhu Unije, zato po njegovem prepričanju ni pomembno zgolj za evropsko javnost, temveč predvsem kot signal finančnim trgom. "Če ti ne bodo prepričani, da je Evropa sprejela celovito rešitev, kako bo skupaj rešila dolžniške težave in vprašanje rasti ter konkurenčnosti, potem bodo znova začeli napadati evropske države in skupno valuto, Unija pa se bo le še bolj panično pogovarjala o načinih za rešitev evra," je opozoril.

Če želi EU po eni strani doseči vse razvojne cilje iz strategije Evropa 2020, po drugi strani pa se poudarja le varčevanje in zavračajo solidarnostne rešitve, se po njegovih besedah na eni strani ustvarja "rajsko vizijo Evrope leta 2020, obkroža pa se jo z orodji iz pekla". "V nebesa ni mogoče priti s hojo po poti v pekel," je bil slikovit.

Rešiti evro, končati špekulacije
Lambrinidis je prepričan, da določeni vlagatelji stavijo na propad Grčije ali katere druge ranljive države in s tem evra. Če Evropi uspe s celovito rešitvijo evra, je prepričan, da se bodo špekulacije končale, v Evropo se bo vrnilo zaupanje.

Glede prizadevanj članic, da okrepijo medvladno metodo na račun skupnostne, je Lambrinidis odgovoril, da je Evropski parlament pokazal razumevanje in prožnost pri sprejemanju ukrepov. Obenem pa je Lambrinidis opozoril, da bo za uresničevanje vseh teh ukrepov potrebna vrsta let, vplivali pa bodo na dejansko življenje milijonov Evropejcev. "Za uresničevanje vseh teh ukrepov je po našem prepričanju potrebna odločilna vloga parlamenta. Ne želim, da usodo Evrope ogrozijo kratkovidni politiki, ki ne vidijo prednosti našega skupnega evropskega življenja," je sklenil.