Za njegovega naslednika so države izbrale bistveno manj izkušenega nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Dijsselbloem skrbi za nizozemske javne finance šele od novembra lani, pred tem ni imel vidnih položajev ne v gospodarstvu ne v politiki. Tudi zaradi tega nekateri menijo, da ključne države niso želele preveč močnega voditelja evrske skupine, ne glede na to, da Dijsselbloema označujejo za izvrstnega stratega in posrednika.

Nemara ključna podlaga za njegovo izbiro bo dejstvo, da prihaja iz ene redkih držav evrskega območja, ki še imajo bonitetno oceno trojni A, prav tako je Nizozemska zagovornica fiskalne discipline, kar odgovarja tudi Berlinu, manj pa Parizu.

Glede Cipra še nič novega
Za prihodnost bo nemara še bolj ključna razprava o neposredni dokapitalizaciji evropskih bank iz sredstev stalnega mehanizma za pomoč, kar naj bi ločilo prepletanje bančne in dolžniške krize. Tokrat odločitev še ne bo, obeta pa se odprta razprava o postopkih in pogojih za tovrstno reševanje bančnega sistema, ki naj bi postala mogoča z vzpostavitvijo enotnega bančnega nadzora, predvidoma marca prihodnje leto.

Ministri bodo očitno tokrat brez pretirane razprave ali razburjenj potrdili naslednji, približno devetmilijardni obrok pomoči Grčiji - 7,2 milijarde bodo namenili za dokapitalizacijo bank, dve milijardi pa za financiranje proračuna. Več težav je trenutno s Ciprom, ki je za finančno pomoč zaprosil pred poletjem, a bo na odločitev in dogovor s trojko o vsebini svežnja ukrepov in dokončni višini pomoči očitno odločal šele po volitvah, predvidoma v drugi polovici marca.

Razprave o Sloveniji na dnevnem redu ni, zasedanja pa se bo predvidoma udeležil tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič.