Ob tem so poudarili, da je za to potreben "trajen in celovit evropski odziv".

"Opozarjamo, da je treba znatno povečati prizadevanja EU-ja na področju zunanje razsežnosti s prenovljenim pristopom za učinkovito zmanjšanje primarnih gibanj in preprečevanje odhodov," so voditelji devetih držav zapisali v skupni izjavi, po srečanju pa so tudi skupaj stopili pred novinarje.

Golob je v izjavi poudaril, da sta za uspešno spoprijemanje z vprašanjem migracij potrebni enotnost in solidarnost. Kot je dejal, se namreč nobena država ne more s to problematiko spopasti sama. Po njegovem mnenju je potreben tudi akcijski načrt, podprt z ustreznimi finančnimi sredstvi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je povedala, da "vsaj na papirju vidi voljo" po skupnem delovanju bloka MED9 pri spoprijemanju z nezakonitimi migracijami. Da pa bi bilo to "zares učinkovito", je treba po njeni oceni delovati na evropski ravni.

Podobno se je italijanska premierka izrazila tudi v sklepni izjavi na vrhu, ko je dejala, da EU potrebuje strukturne rešitve za vprašanje migracij, sicer bodo te vse preobremenile. "Tisti, ki mislijo, da je problematiko prebežnikov mogoče zapreti znotraj meja ene evropske države, se motijo," je poudarila.

Da je treba vztrajati pri skupnem pristopu k vprašanju migracij – o katerem so se članice EU-ja dogovorile na februarskem vrhu v Bruslju – in oblikovati skupno stališče za učinkovitejše spoprijemanje z njimi, je Meloni sicer poudarila že v pismu, ki ga je pred vrhom poslala voditeljem skupine.

Razpravljali tudi o podnebnih spremembah

Z okrepljenim migracijskim valom čez Sredozemlje se v zadnjem letu spoprijema zlasti Italija. Po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v državo prispelo več kot 130.000 ljudi, v enakem obdobju lani pa približno 68.200.

Poleg vprašanja migracij so voditelji skupine med drugim razpravljali tudi o podnebnih spremembah in širitvi EU-ja. Ob tem je Golob poudaril potrebo po povečanju solidarnostnega sklada za spoprijemanje s posledicami naravnih nesreč.

Kot je še dejal, je tudi pri vprašanju širitve EU-ja ključna enotnost stališča članic, ki mora biti prav tako podprto z denarjem. Po njegovih besedah bodo namreč le tako pokazali, da mislijo resno. "Mi iz sredozemskega območja držimo skupaj in tako bo tudi v prihodnje," je poudaril in ocenil, da je to edina pot naprej.

Neformalno skupino sredozemskih držav članic EU-ja sestavlja devet držav – Ciper, Francija, Italija, Hrvaška, Grčija, Malta, Portugalska, Španija in Slovenija. Slovenija, ki se je skupini tako kot Hrvaška pridružila pred dvema letoma, se vrha voditeljev EU-ja MED9 udeležuje tretjič.