o temeljnih načelih Evropske unije, vrednotah njenih državljanov in nagradah, ki jih podeljujejo evropske institucije. Njihovim razmišljanjem ste lahko prisluhnili na Prvem programu Radia Slovenija.

EU kot območje svobode, varnosti in pravice
Evropska unija temelji "na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti, temelji na načelu demokracije in na načelu pravne države", je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta načela in vrednote so bila pomembna tako ob rojevanju ideje o povezani in mirni Evropi po drugi svetovni vojni, kot so pomembna danes. V Evropi že več kot sedemdeset let vladajo mir, stabilnost in blaginja, dvignil se je življenjski standard, uvedena je bila skupna evropska valuta evro. Evropska unija je leta 2012 za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi prejela Nobelovo nagrado za mir. Hkrati si prizadeva za uveljavljanje človekovih pravic tudi drugod po svetu. Za promocijo in boj na področju varovanja človekovih pravih in človečnosti evropske institucije vsako leto podeljujejo več nagrad, ki prejemniku prinašajo veliko čast in priznanje za njegovo delo ali prizadevanje za združevanje in tesnejše povezovanje Evrope, hkrati pa spodbujajo tudi evropske vrednote. Med njimi so nagrada Saharov za svobodo misli, nagrada Karla Velikega, nagrada državljan Evrope, nagrada Vaclava Havla za človekove pravice. A svet se je znašel v časih, ki prinašajo vedno več izzivov, vedno bolj v ospredje prihajajo nacionalne in ne povezovalne politike. Smisel obstoja tovrstnih nagrad se v tem kontekstu zdi bolj pomemben kot kadarkoli doslej.

Ali EU še vedno odlikujejo iste vrednote kot na njenem začetku?
V zadnjem času smo namreč priča številnim dogodkom, ki spodkopavajo temeljna evropska načela in njene vrednote. V Evropskem parlamentu smo pred dnevi lahko slišali poljskega evropskega poslanca Janusza Korwina – Mikkeja, ki je ženske označil za šibkejše, manjše in manj inteligentne, zaradi česar bi morale biti plačane manj kot moški. Nadzori na nekaterih mejah med državami članicami omejujejo prosto gibanje ljudi in blaga, kar je temeljno načelo unije. Države članice sprejemajo zakonodajo, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov in nevladnih organizacij v nasprotju s sprejetimi konvencijami, deklaracijami in resolucijami, ki zagotavljalo temeljne človekove pravice, prepovedujejo diskriminacijo in nestrpnost. Veliko prahu je na primer dvignil slovenski zakon o tujcih, v torek je madžarski parlament izglasoval samodejno pridržanje za vse prosilce za azil v begunskih sprejemnih centrih na južni meji, svojo zaskrbljenost pa so zaradi tega že izrazili Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, Amnesty International in komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.

Katere vrednote so pomembne mladim?
V tretji tekmovalni oddaji drugega kroga projekta Gymnasium.eu so se dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo ukvarjali s stanjem duha v Evropski uniji in se spraševali, ali so danes še vedno pomembne vrednote, na podlagi katerih so se evropske države združile v unijo. Razpravljali so o izzivih, ki Evropo čakajo na področju vrednot, in iskali rešitve. Katere vrednote so najbolj pomembne mladim, ki odraščajo v času, ki je zelo drugačen od tistega, v katerem je nastala ideja združene Evrope. Ali moramo za spoštovanje človekovih pravic in človečnosti podeljevati nagrade in zakaj upoštevanje teh nekdaj samoumevnih vrednot postaja tako zapleteno?