Ob tem je izrazila prepričanje, da se bo voditeljem vseh 27 članic uspelo dogovoriti o dolgoročnem proračunu EU-ja, ki bo vključeval tudi pomoč za Ukrajino.

"Maja lani je Madžarska sprejela nov zakon o pravosodni reformi, ki naslavlja številna naša priporočila iz poročila o vladavini prava iz leta 2022. Zakon krepi neodvisnost pravosodja in omejuje možnost političnega vmešavanja v pravosodje. To smo zahtevali od Madžarske, da bi izpolnila pogoje za kohezijska sredstva. Mi smo to zahtevali – Madžarska pa je izpolnila," je v razpravi o Madžarski in njenih zamrznjenih sredstvih povedala von der Leyen.

Predsednica komisije je tako pojasnila, zakaj je Bruselj sredi decembra odmrznil 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, namenjenih Madžarski. To je storila tik pred zasedanjem Evropskega sveta.

20 milijard evrov ostaja zamrznjenih

Danes je v parlamentu povedala še, da medtem okoli 20 milijard evrov evropskih sredstev, namenjenih Budimpešti, ostaja zamrznjenih. Razlog za to so skrbi na področjih pravic skupnosti LGBTIQ, akademske svobode in azila.

Določena sredstva pa so blokirana v okviru mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

"Sredstva bodo ostala blokirana, dokler Madžarska ne bo izpolnila vseh potrebnih pogojev," je povedala von der Leyen.

Tema današnje razprave evropskih poslancev s predsednico Evropske komisije so poleg Madžarske tudi rezultati decembrskega vrha voditeljev članic EU-ja, na katerem je Budimpešta blokirala nadaljnjo finančno pomoč Ukrajini v okviru dolgoročnega proračuna Unije (MFF). Znova se bodo skušali dogovoriti 1. februarja.

"Prepričana sem, da je rešitev, ki bi jo podprlo vseh 27 članic, mogoča," je glede pogajanj o MFF-ju poudarila von der Leyen.

V razpravi bi moral po prvotnih načrtih sodelovati tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, a je zaradi zdravstvenih težav odsoten.

Svarila pred izsiljevanjem in kritike razprave

Evroposlanec Pedro Marques iz vrst politične skupine socialistov in demokratov (S&D) in liberalec Guy Verhofstadt (Renew) sta posvarila pred nadaljnjim izsiljevanjem madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Sopredsedujoča politični skupini Zelenih Terry Reintke je medtem menila, da je edina pot naprej naslednji korak v postopku po 7. členu Pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru omogoča zamrznitev glasovalnih pravic članice.

Vodja največje parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber pa je Svet EU-ja pozval, naj odgovori na zahtevo parlamenta v okviru 7. člena, saj doslej ni opravil niti vsebinske razprave o vladavini prava na Madžarskem.

Slovenski evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS) je medtem v razpravi dejal, da je bila Madžarska že dostikrat žrtev dvojnih standardov, kar pa ni dobro za prihodnost EU-ja. "Odvzem glasovalnih pravic se mi zdi nesorazmerno močna kazen za vsako državo članico," je poudaril.

Po mnenju samostojnega poslanca Balazsa Hidveghija iz madžarske vladajoče stranke Fidesz je predlog o začasnem odvzemu glasovalnih pravic Madžarski sramoten in absurden.

Predstavnika skrajno desnih skupin Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Nicola Procaccini ter Identiteta in demokracija (ID) Marco Zanni pa sta bila kritična do napadov na Madžarsko in stalnih razprav o nevarnosti populizma.

Poslanka Levice Manon Aubry se je v razpravi bolj osredotočila na revizijo MFF-ja, v kateri je po njenem mnenju predvidenih premalo sredstev za socialne in okoljske izzive.