Predsedniki držav in vlad EU-ja po dveh dneh pogovorov niso našli skupnega jezika glede migracij, zaradi česar na vrhu niso sprejeli sklepov. Poljska in Madžarska namreč vztrajata pri svojem stališču do obveznega premeščanja prebežnikov, ki mu nasprotujeta.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob koncu zasedanja povedal, da dve od 27 članic, Poljska in Madžarska, nista podprli besedila skupnih sklepov, zaradi česar so se odločili za objavo "sklepov predsednika". Ob tem je poudaril, da je bil od februarja, ko je potekalo izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na okrepljenem zunanjem delovanju in učinkovitem nadzoru nad zunanjimi mejami, v EU-ju storjen pomemben napredek.

Eno od spornih vprašanj v razpravi je bilo za Varšavo in Budimpešto odločanje s soglasjem oz. kvalificirano večino glede migracij. Državi pri tem poudarjata, da bi morale biti premestitve in preselitve prebežnikov v okviru solidarnostnih ukrepov prostovoljne. Vse oblike solidarnosti pa bi morali obravnavati enakovredno.

V danes sprejetih sklepih predsednika Evropskega sveta o zunanjih vidikih migracij je med drugim zapisano še, da so "migracije evropski izziv, ki zahteva evropski odziv".

Morawiecki in Orban proti "prisilnemu sprejemu prebežnikov"

"Nekatere države želijo preiti na prisilni sprejem prebežnikov (...) Prosil sem, da se v sklepih zapiše, da mora biti ta proces prostovoljen, ne pa obvezen," je dejal Morawiecki in ob tem poudaril, da je bila dozdajšnja migracijska politika v Evropi neuspešna. "V sejni sobi je potekala migracijska vojna," pa je dogajanje na vrhu EU-ja opisal madžarski premier Viktor Orban. "To je bil boj za svobodo, ne vstaja!" je dejal davi za državni radio v Bruslju.

Budimpešta sicer tako kot Poljska vztraja pri svojih stališčih do vprašanja migracij in azila. "Madžarsko hočejo prisiliti, da vzpostavi migrantska geta," je zatrdil Orban in dodal, da se bo proti temu boril z vsemi močmi.

Luksemburški premier Xavier Bettel je bil kritičen do Madžarske in Poljske, ki želita po njegovih besedah zdaj odločanje vrniti v Svet EU-ja. "Odločitev je bila sprejeta in ne moremo se vrniti, to je v nasprotju z evropskimi pogodbami," je dejal Bettel.

Golob: Voditelji EU-ja enotni glede upravljanja migracij zunaj meja Unije

Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na drugi dan zasedanja dejal, da so se voditelji držav članic EU-ja prvi dan zasedanja v Bruslju kljub določenim razhajanjem strinjali o tem, kako upravljati migracije zunaj EU-ja. Enoten sklep je bil, da je lažje najti rešitev, ko je begunec oziroma prebežnik še zunaj evropskih meja, je dodal.

"Enoten sklep je bil, da je takrat, ko je nekdo že v Evropi, v resnici že prepozno. Takrat je zelo težko najti skupne rešitve, o katerih se bomo vsi strinjali, ker je vedno vprašanje, kako uporabiti princip solidarnosti. Zato pa lahko najdemo skupne rešitve, dokler je begunec ali pa prebežnik zunaj meja, takrat se je treba odzvati skupaj in odločno," je povedal.

Voditelji pozvali k predčasnim volitvam na severu Kosova

Voditelji sedemindvajseterice so imeli drugi dan zasedanja na dnevnem redu razpravo o zunanjih odnosih, pri čemer so govorili o razmerah na Zahodnem Balkanu in med drugim tudi o dogajanju na Kosovu. Zaradi zadnjih napetosti med Beogradom in Prištino so strani pozvali, naj ustvarita pogoje za predčasne volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Pomembno je, da se nadaljujeta dialog med Beogradom in Prištino, pa tudi izvajanje dogovora o normalizaciji odnosov, so poudarili na zasedanju v Bruslju.

Glede pomoči Ukrajini voditelji istega mnenja

"Evropska unija in države članice so pripravljene skupaj s partnerji prispevati k prihodnjim varnostnim jamstvom za Ukrajino. Tako bi Ukrajini pomagali, da bi se lahko branila na dolgi rok, odvračala dejanja agresije in se upirala destabilizaciji," piše v sklepih vrha.

Kakšna bi bila ta varnostna jamstva, sicer ni znano. So se pa voditelji zavezali, da bodo proučili možnosti, kako bi lahko EU prispeval k temu. Pri tem bodo upoštevane varnostne in obrambne politike določenih držav članic. Po neuradnih informacijah so si za to prizadevale predvsem tiste, ki so nevtralne in niso del Nata.

Evropski svet je zagotovil nadaljnjo vojaško podporo in pozval k nadaljnjim dobavam topniškega streliva in raket Ukrajini. Zavzeli so se še za stabilno finančno podporo Ukrajini in pozdravili njena prizadevanja za približevanje Uniji.

Vrh EU-ja je ob tem ostro obsodil "namerno uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka, ki ima uničujoče humanitarne, okoljske, kmetijske in gospodarske posledice, predstavlja pa tudi tveganje za varnost jedrske elektrarne Zaporožje".

Voditelji so pozdravili sprejetje konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, o kateri so se diplomati dogovorili konec maja na konferenci v Ljubljani. Voditelji so vse države pozvali, naj čim prej pristopijo h konvenciji.

"Šibkejši Putin je večja nevarnost"

Nekateri evropski uradniki so posvarili, da je Rusija po turbulentnem dogajanju pretekli konec tedna postala nevarnejša.

"Šibkejši Putin je večja nevarnost," je v Bruslju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Putin je izgubil monopol moči." Kot je še dejal, pričakuje, da bo Putin naredil čistko znotraj ruskih vrst.

Nemški kancler Olaf Scholz je sicer dejal, da cilj ni spremeniti režima v Rusiji, je poročala Al Džazira.

Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v videonagovoru dejal, da je Rusija pokazala šibkost.

"Vidimo njihovo šibkost, kar močno potrebujemo. Šibkejša kot je Rusija, bolj ko se njeni vodje bojijo upora, bolj se nas bodo bali izzivati. Ruska šibkost pomeni več varnosti za druge in njen poraz bo končal vprašanje te vojne."

Von der Leyen zagotovila preudarnost pri uporabi ruskega premoženja za obnovo Ukrajine

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu voditeljev držav članic EU-ja zagotovila, da bo pri pripravi zakonodajnega predloga za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine ravnala preudarno. Komisija se bo osredotočila na presežne dobičke od premoženja ruske centralne banke, je napovedala.

Dodala je, da se bo EU pri tem posvetoval z mednarodnimi partnerji, upošteval pa bo tudi skrbi, ki jih je izrazila Evropska centralna banka (ECB).

Poleg finančne dimenzije pa je pomembna tudi politična, je še dejala. "Ne moremo dovoliti, da Rusija uničuje infrastrukturo v Ukrajini in ne prispeva k obnovi tega," je poudarila von der Leyen.

Tudi Charles Michel je poudaril, da bi bilo pravično, če bi del tega premoženja uporabili za podporo prihodnosti Ukrajine. Poudaril je, da pri tem v EU-ju obstajata skupen cilj in skupna politična volja.