Sodišče je presojalo primer ločene Kurdinje iz Turčije, ki je zaprosila za mednarodno zaščito v Bolgariji. Bolgarsko sodišče se je nato za razlago evropske zakonodaje o tem vprašanju obrnilo na Sodišče EU-ja.

Kurdinja je namreč za mednarodno zaščito zaprosila na podlagi tega, da jo je v poroko prisilila družina in da jo je soprog pretepal in ji grozil. Turkinja, ki je sicer muslimanka, je še dejala, da se boji, da bi jo v primeru vrnitve v Turčijo ubili.

Sodišče je ugotovilo, da glede na direktivo 2011/95 ženske spadajo v posebno družbeno skupino in da so upravičene do statusa begunca, če so zaradi svojega spola izpostavljene fizičnemu ali psihičnemu nasilju, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem v družini. Če pogoji za dodelitev statusa begunca niso izpolnjeni, pa so lahko upravičene do statusa subsidiarne zaščite, zlasti če obstaja realna nevarnost, da jih bodo v matični državi ubili ali da bodo izpostavljene nasilju, piše v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča.

Sodišče pri tem ni navedlo, ali naj se prosilcem za mednarodno zaščito, kot je omenjena Turkinja, dodeli status begunca ali subsidiarne zaščite.

Status begunca se lahko prizna osebi, ki utemeljeno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Status subsidiarne zaščite pa je mogoče dodeliti tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca, vendar izkažejo utemeljene razloge, da bi jim bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda.