Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Posojilna sposobnost družin z otroki se je z aprilom zaradi dviga zneska za vzdrževanega družinskega člana za 11,63 evra, na 248,92 evra po ugotovitvah Združenja bank Slovenije še poslabšala.

Potrošniku mora skladno s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva po plačilu vseh obrokov iz naslova posojilnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, so pojasnili na združenju.

"Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oz. 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti," so opozorili v sporočilu za javnost.

Posojilna sposobnost prebivalstva se je znižala že januarja, ko se je minimalna plača zvišala za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto.

Z daljšanjem dobe odplačevanja se učinek dviga minimalne bruto plače še povečuje, tako da se je v primeru para s povprečno plačo in dvema otrokoma ter dobe odplačila posojila 15 let njuna skupna kreditna sposobnost znižala za približno 12.000 evrov in znaša okoli 49.000 evrov.

Ob tem so na združenju bank poudarili, da je obseg slabih posojil pri prebivalstvu v Sloveniji zelo nizek, med najnižjimi v Evropi. Po podatkih Banke Slovenije delež slabih posojil prebivalstva znaša 1,9 odstotka, pri čemer je ta delež na segmentu stanovanjskih posojil še nižji in znaša 1,5 odstotka.

"Iz navedenih podatkov je razvidno, da tako strog makrobonitetni ukrep za preprečevanje rasti kreditiranja ni ne potreben niti smiseln, na kar smo Banko Slovenije opozarjali že ob sprejetju sklepa in tudi večkrat pozneje, ko se je delež slabih posojil prebivalstvu še dodatno znižal," so sklenili.