Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V drugi sveženj ukrepov je treba vključiti varovalko, da tisti delodajalec, ki zaprosi za subvencioniranje plač zaposlenih, teh v času epidemije novega koronavirusa in nato najmanj tri mesece ne sme odpustiti, pozivajo v sindikatu obrti in podjetništva.
Epidemija novega koronavirusa bo, jasno, močno prizadela hotelirje. Ti za poletno sezono napovedujejo med 20- in 50-odstotno zasedenost zmogljivosti, vlado pa pozivajo k čimprejšnjim ukrepom za rešitev panoge.
Manjšim podjetjem z globokim padcem prihodkov, ki bankam ne morejo ponuditi zavarovanj in na računu nimajo veliko denarja, je izjemno težko izplačati plače in druge stroške.
Medtem ko se število interesentov za pomoč kmetijskim pridelovalcem pri sezonskih delih povečuje, se poraja tudi vrsta vprašanj glede organiziranja dela in njegovega plačila.
Okrevanje na delniških trgih se nadaljuje z velikimi koraki, preizkus, kako jekleni so živci vlagateljev, pa bo sledil v obliki slabših četrtletnih dobičkov.
V tem trenutku je nemogoče napovedati, kaj točno bo kriza koronavirusa pomenila za svetovno gospodarstvo, že zdaj pa je jasno, da bodo spremembe dolgoročne in strukturne, je zagotovil ekonomist Mojmir Mrak.
Mednarodni denarni sklad Sloveniji za letos napoveduje 8-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda, naslednje leto pa 5,4-odstotno rast.
Zavod RS za zaposlovanje je od sobote, ko je v veljavo stopil prvi protikoronski zakon, prejel 1154 vlog delodajalcev za uporabo instituta čakanja zaposlenih na delo. Pred tem so vloge oddajali po manj ugodnem interventem zakonu.
Znova delujoča podjetja, ki so zaradi novega koronavirusa zaustavila proizvodnjo, se bodo prilagodila razmeram v podjetju, zalogam in naročilom. Proizvodnjo bo znova pognal tudi novomeški Revoz.
Samozaposleni, ki jim bo država zaradi epidemije novega koronavirusa pomagala z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov in izplačilom mesečnega temeljnega dohodka, lahko pri Fursu vložijo ustrezno izjavo. To je storilo že več kot 10.000 samozaposlenih.
Veljati je začel prvi sveženj pomoči, vreden skoraj tri milijarde evrov. A kdo bo moral na koncu plačati vse te svežnje pomoči? Bo treba znova znižati plače v javnem sektorju, skrčiti socialo? Odgovarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Spletni velikan Amazon je sredi marca napovedal, da bo samo v ZDA začasno zaposlil dodatnih 100.000 skladiščnih delavcev in dostavljavcev. Zdaj je objavil, da išče še 75.000 novih ljudi.
Nekatera podjetja, ki so zaradi novega koronavirusa zaustavila proizvodnjo, bodo v torek znova zagnala proizvodnjo. Mednje sodijo Hisense Gorenje in Elan, medtem ko so se v Revozu odločili, da bo proizvodnja stala tudi še ta teden.
Organizacija držav proizvajalk nafte (OPEC) je s svojimi partnerji dosegla dogovor o zmanjšanju proizvodnje.
Čeprav izgube delovnih mest iz tedna v teden presegajo najbolj črne napovedi, Wall Street močno pridobiva: v zadnjem tednu je bil skok največji po letu 1974, merjeno z indeksom S&P 500.
Medtem ko policija poostreno nadzira državljane, pa lahko že vse od začetka trajanja omejitev zaradi epidemije mimoidoči opazujejo gradbišča, kjer več kot polovica delavcev dela brez zaščitne opreme.
Vlada se je seznanila s poročili vseh petih delovnih skupin in odločila, da bo ukrepe za likvidnost gospodarstva združila v ločen zakonski sveženj, ki ga bodo začeli pripravljati takoj po velikonočnih praznikih.
"Podobno kot preostali prekarni delavci so nekateri študentje čez noč izgubili vse dohodke. Ne morejo plačevati astronomskih najemnin, mnogi se sprašujejo, kaj bodo jedli ... To so kar strašne zgodbe," opozarja Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo.
Osnutek ukrepov, ki naj bi jih prinesel drugi intervencijski zakon za omilitev posledic epidemije, je napisan. Gospodarstvu bodo za odpravo likvidnostnih težav na voljo posojila, poroštva in jamstvene sheme, za kar bo namenjenih okoli 900 milijonov evrov.
Države članice naftnega kartela OPEC so s partnericami v razširjeni skupini OPEC+ privolile, da bi maja in junija načrpale za 10 milijonov 159-litrskih sodov nafte dnevno manj. Mehika je ponudila le 100.000 sodov, štirikrat manj od zahteve OPEC-a.
Neveljaven email naslov
